Tomaž Ranc
31.7.2020

Župnik iz Črne v Jakobski Dol: Zbogom, Robi

Župnik iz Črne v Jakobski Dol: Zbogom, Robi
Tomaž Ranc Robi Sekavčnik bo ob delu na gimnaziji skrbel še za študentsko pastoralo v Mariboru. 
Aktualno

Ravenčan, priljubljeni župnik, se poslavlja od Črne in 1. avgusta začne dušnopastirsko delo v vinorodnem Jakobskem Dolu, kjer bo za vikend že vodil prvi cerkveni poročni obred.

Na Koroškem, zlasti v Črni, je odjeknila novica, da točno in po komaj letu dni dela na Koroškem odhajate drugam. Zakaj?

"Šlo je za čisto racionalno razmišljanje škofa in potem tudi mene. Veliko sem bil na poti med Črno in Mariborom, kjer sem poučeval dijake na gimnaziji, župnija Črna je pa tako veliko območje, z Javorjem in Koprivno ... Že kraj potrebuje župnika, ki bo tam čez teden, da bo več z ljudmi, ne pa da je to nekdo, ki prihaja in hkrati dela še drugje, saj sem ob torkih odhajal in se vračal ob četrtkih ali petkih."

Kaj boste počeli sedaj?

"Župnija, iz katere bom izhajal in kjer bom živel, je Sveti Jakob v Slovenskih goricah, ob delu v njej in na gimnaziji pa bom prevzel tudi delo na univerzitetni župniji. To je nova župnija v Mariboru, stara par let, ki študentom ponudi pot iskanja vere, razmišljanja, študentske skupine, tudi mašo, ki je ob sredah ob sedmih zvečer v mariborski stolnici. Imamo idejo, da bi zaživela tudi skupina katoliških izobražencev, da bi se tudi profesorji in akademiki, ki so katoličani, dobivali v nekem krogu, izražali svojo vero, odpirali vprašanja in iskali odgovore."

Kako so Črnjani sprejeli novico, da odhajate? Verjetno je niso bili veseli.

"Hm, to je bolj vprašanje za Črnjane, dejansko sem prvi župnik, ki se tako poslavlja od Črne. Tone Vrisk je umrl, ni še bilo koga, da bi mu lahko rekli 'adijo, fajn se imej'. To je neka izkušnja, seveda je bil šok, sprejeli so me."

Vaša prednost v približevanju je bila, da ste Korošec, prav tako športnik, ljubitelj gora, po novem ziplinu ste se spustili ...

"Z župnikom smo navajeni neke stalnosti, vprašanje je, ali bi bi bilo bolje, da morda sploh ne bi prišel, a situacija se je pokazala tako, kot se je. Vsi smo pričakovali, da bo to trajalo več kot eno leto, a pokazalo se je, kot sem rekel. V okolici Maribora je kup majhnih župnij, ki so za take duhovnike, ki imamo dodatno delo v Mariboru, zelo priročne. Saj so tudi župniki, ki nimajo dodatnih aktivnosti, recimo Jože (Lipovšek, op. p.), ki pride zdaj v Črno, je imel v župniji v Malečniku okoli 2500 ljudi, ker je imel eno župnijo, jaz pa sem imel okoli 3000 ljudi in še gimnazijo, in če se zamenjava, bo lažje."

Torej so tudi vašem poklicu različne obremenitve.

"Povsod, saj je težko najti uravnilovko, da je za vse enako, logično, da bom jaz kot mlad župnik naredil več kot nekdo, ki je star 60 ali 70 let, ampak znotraj sistema, ki ga imamo, je vedno treba iskati optimalne opcije, tako za župnije kot tudi za duhovnike. Vsako slovo je težko, so spraševanja, zakaj in kako in kaj, ampak mislim, da bomo počasi spoznali, da je bil to boljši korak tako za Črno kot tudi zame."

Kaj ste povedali o Črni svojemu nasledniku Jožefu Lipovšku, bratrancu upokojenega škofa Stanislava Lipovška, nekdanjega stolnega župnika v Mariboru?

"Ko sem ga obiskal, sem mu povedal, da gre v raj. A kot je meni težko iti s Koroškega, je tudi njemu težko oditi iz Malečnika, verjetno ravno ne skače od veselja."

Gotovo je taka selitev šok, a v vašem poklicu vedno najdete odgovor, da je bil to klic od zgoraj.

"To je ta klic, škofa vodi Sveti duh in verjamem, da ima Bog zame pripravljeno poslanstvo in me pošilja na pot. Tako me je poslal v Črno, kjer sem se ogromno naučil, verjamem, da so tudi Črnjani imeli nekaj od mene, in zdaj me pošilja naprej. Ne vem, ali bom tam pet ali dvajset let, poslanstvo se odkriva sproti."

Kako ste se razumeli s Črnjani, ki so srčni, odkriti in zelo zaverovani v svoj kraj?

"Prav imate, zelo dobri so, spraševali so me, kako sem se navadil, ali smo tečni ali smo fajn, večkrat so preverjali 'mojo temperaturo'. Vedno sem rekel, da če bi moral napisati knjigo o tem, bi ji dal naslov Kako je živeti v pravljici. Če bi imel čarobno palico, da lahko spremenim tri stvari, jih ne bi. Župnija ima ogromno potencialov, je nekaj mladine, ki ima željo, da bi živela svojo vero, so močne skupine, kot je pevski zbor, Karitas, sodelavcev je veliko, tehnična ekipa, če kaj potrebuješ doma ali v cerkvi, je vedno pripravljena pomagati, ima trdno mrežo. Ne glede na to, da je tako velik teritorij, saj imaš kar šest cerkva, je vse urejeno, mežnarji ali ključarji, ki poskrbijo za red, vzdržujejo cerkev, skratka, treba bo samo graditi naprej. Kar zadeva cerkev in versko življenje, bi rekel, da je župnija v dobri kondiciji, ima pa še priložnosti."

image
Tomaž Ranc V koronakrizi je maševal kar po facebooku. 

Kaj pa socialno življenje?

"Črna je premalo na zemljevidu Slovenije. Glede na to, kak biser je, jo ljudje premalo poznajo. Tudi sam je, kljub temu da sem Korošec, Ravenčan, nisem poznal."

Včasih so v šali rekli, da je Črna, obdana s hribi, tako daleč, da se tam svet konča.

"Jaz pa trdim, da se v Črni svet začne, haha ..."

Kako so krajani preživeli karanteno, ki je bila velika preizkušnja za človeštvo? Kako so se reševale stiske, ko so ljudje ves čas skupaj, med štirimi stenami, česar niso vajeni?

"Da bi ljudje imeli hude stiske, nisem opazil. V manjšem kraju se lažje gre na sprehod kot v centru v velikem mestu, saj ni gneče. Še rodovi so povezani, če imaš babico kje v Ljubljani v bloku, je morda veliko bolj uboga. V majhnem kraju ni človeka, ki ne bi koga kje imel, ali pa so taki zelo redki, zato je bilo v tem smislu verjetno lažje krizo preboleti. Gotovo vsem ni bilo lahko, tudi mene je kdo poklical, pa tudi skrbelo jih je, kako sem jaz, ker so vedeli, da sem sam. Telefonski klicev sem imel v času korone ogromno, maševal pa sem po facebooku in odziv je bil neverjeten. Čas epidemije je bil tudi čas priložnosti, da pokažemo svojo človeškost do bližnjih. Tudi to je dalo sporočilo, če družina ni zdržala niti teden dni skupaj. Že dopust je zato preizkušnja."

Zdaj odhajate na vinorodno območje. Vi tudi brcate, reprezentant Rene Krhin je od tam doma. Kaj veste o Jakobskem Dolu?

"Slišal sem, da je to kraj, ki pridela največ vina na prebivalca."

Torej pazite, da ne boste popili preveč mašnega vina.

"Ja, haha, sicer kraj zelo slabo poznam, v teh dneh pa sem nekaj že prebral o njem. Spet bo začetek, spoznavanje, odkrivanje, gre za tradicionalno okolje s podobnim številom otrok pri verouku kot v Črni. Gotovo pa mi bo lažje, ker je tam cerkev samo ena, medtem ko sem imel doslej ob šestih cerkvah ob nedeljah pravi kaos. Prvi petek, ko sem obiskoval bolnike, ki ne morejo k maši, sem z avtom prevozil tudi po 80 kilometrov, pa veste, kakšne so ceste okoli. Jakobski Dol je površinsko precej manjši."

image
Tomaž Ranc Robi Sekavčnik: ”Črna potrebuje župnika, saj ima kar šest cerkva, preveč sem bil na poti ob delu na gimnaziji.”