Rozmari Petek
28.8.2019

Ženski akti sredi osrednjega velenjskega trga 

Ženski akti sredi osrednjega velenjskega trga 
Luka Štefulj Slikanje aktov sredi Titovega trga v Velenju.
Popularno

Kunigunda rada tudi malo pikne s tabu temami, predvsem pa želi dati priložnost večinoma prezrti ali nerazumljeni nekomercialni kulturi mladih.

Če se je kdo v soboto spraševal, kaj počneta ženska akta sredi Titovega trga, je moral pogledati le na datum: zadnjih 22 let so namreč zadnji avgustovski dnevi rezervirani za prav poseben glasbeno-slikarski festival mladih, poimenovan Kunigunda. "Festival je dobil ime po lokalni legendi, saj naj bi bila na velenjskem gradu živela spletična z imenom Kunigunda. Po krivem je bila obtožena čarovništva, ker je znala napovedati vreme, spoznala se je na zelišča in je zdravila. In ker je to festival mladih kultur, takih, ki se še razvijajo in so tudi velikokrat po krivem obtožene, da niso dovolj 'kulturne', so se takratni prvi ustvarjalci festivala odločili, da bo festival dobil ime Kunigunda," opisuje programska vodja festivala Maruša Skornišek.

image
Luka Štefulj

"S tem se še vedno radi poistovetimo, ker je naš prvotni namen, da čim širši publiki predstavimo to kulturo, ki je velikokrat spregledana, ki ni dostopna preko komercialnih medijev, je ne slišimo na vsakem koraku in je precej specifična. Ljudje večkrat ne gredo na koncert ali na kakšno razstavo, če ne poznajo umetnikov oziroma izvajalcev, zato želimo s čim bolj pestrim in širokim programom dati publiki to možnost. Do tovrstne kulture se morda lažje dostopa v Ljubljani in Mariboru, kakšni manjši kraji pa so prikrajšani. V tem vidimo priložnost, da širimo kulturo med ljudmi in v njih zbudimo interes, da jo potem tudi sami odkrivajo."

Po Stari pekarni atelje
Pred leti je bila eno od prizorišč festivala Kunigunda tudi Stara pekarna, ki jo bodo v sklopu prenove Starega Velenja porušili. "Vendar nam ob tem ni hudo. Na njenem mestu bodo naredili trg, zraven pa nov objekt, v katerem bodo bar, galerija, učilnice, v zgornjem nadstropju pa bo pet ateljejev, ki jih bomo namenili mladim umetnikom. Ob tem bi radi k sodelovanju pritegnili tudi starejše umetnike, ki v Velenju od tega živijo, da bi bili mentorji mladim," opisuje Marko Pritržnik.

Na plečih mladih prostovoljcev

Posebnost velenjskega festivala, ki kombinira glasbeno in likovno umetnost, je tudi, da jo pripravljajo izključno prostovoljci. "Celotna organizacija in izvedba sta v rokah mladih. Mi ne želimo najeti posameznikov, ki bi pripravljali ozvočenje, denimo, temveč to naredijo naši ljudje in ob tem istočasno učijo mlade. Naš lučkar je na primer postal že tako dober, da hodi že po svetovnih turnejah," mlade pohvali direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik.

Vodi organizacijo, ki že od začetka sodeluje in pomaga organizatorjem festivala. "Letošnjo ekipo sestavlja okoli 60 mladih, ki tudi med letom sodelujejo z Mladinskim centrom Velenje, pa tudi z ostalimi mladinskimi organizacijami v Velenju. S tem si nabirajo izkušnje. Vemo, da bi bilo mogoče kdaj tudi za nas lažje, če bi v ožji ekipi pripravljali stvari, ampak je celotna usmeritev Mladinskega centra Velenje ta, da daje mladim priložnosti. Ne samo v obliki dela, ampak tudi pri pridobivanja referenc, kompetenc, novih znanj in veščin, ki jih potem lahko uporabijo v nadaljnjem življenju," dodaja Maruša Skornišek.

Vedno polna Hiša bendov
Dolga leta so mladi velenjski glasbeniki lahko vadili v eMce placu ob Rdeči dvorani, vendar so morali za vsako vajo prinesti in nato odnesti vse inštrumente. Leta 2014 so na to težavo opozorili velenjsko občino, ki jim je že mesec dni kasneje odstopila starejšo hišo pod skakalnicami. Mladi so si hišo s prostovoljnim delom uredili sami, jo dodatno zvočno izolirali, da lahko sedaj v njej istočasno vadi enajst bendov. A tudi to ni dovolj. Na čakalni listi je vsaj še deset glasbenih skupin, ki tudi iščejo primerne prostore za vajo.
store za vajo.

​Akt so dobro sprejeli

Drugega plačila mladi ne prejmejo, saj je izvedba festivala vezana na skromna finančna sredstva, prejeta le s strani Mestne občine Velenje in Mladinskega centra Velenje. Kljub vsemu uspejo k sodelovanju pritegniti okoli 40 različnih domačih in tujih ustvarjalcev.

image
Luka Štefulj

"Gostili smo Noctiferio z njihovo Transnaturo v jami Huda luknja, ki je posebno prizorišče že sama po sebi in smo jo uporabili tudi že v preteklih letih, vendar letos prvič malo bolj udarno, da se nismo držali etna, ki jami najbolj ustreza, ampak etno metala. V soboto smo v živo risali akte na Titovem trgu, odzivi še prihajajo. Zelo sem navdušena, da na licu mesta nismo imeli nobenega problema, da so mimoidoči načeloma to zelo dobro sprejeli. Tudi otroci s starši so prišli pogledat, kaj se dogaja. Kasneje so se seveda na družbenih omrežjih pojavili različni odzivi. Ker Kunigunda rada tudi malo pikne in postavi v središče kakšne morda malo sporne, tabu teme. Danes vabimo na Živalsko farmo v produkciji Šodr teatra. Gre za vedno aktualno družbenopolitično tematiko. Zadnji vikend bosta še dva velika koncerta v letnem kinu ob Škalskem jezeru, ki letos tudi praznuje deseto obletnico 'ponovnega odkopa' (pred desetimi leti so zapuščeno in degradirano območje očistili prostovoljci Mladinskega centra Velenje in domačini, op. p.)," izpostavlja programska vodja.

image
Tilyen Mucik Koncert skupine Noctiferia v Hudi luknji.

"Zaenkrat smo zelo navdušeni nad številom obiskovalcev," še dodaja. "Tudi takrat, ko vreme ne sodeluje z našimi načrti, še vseeno pridejo ljudje in pogledajo, kaj smo zanje pripravili." Festival si vsako leto ogleda od tri tisoč do pet tisoč ljudi.

Štipendije angažiranim
Velenje je zgleden primer vključevanja mladih v projekte, ki zadevajo ravno njih. 25. maja 2010 so sprejeli prvo mladinsko strategijo, po kateri se lahko mladi sami prijavljajo na razpise za projekte, ki jih pripravljajo. Obenem nadpovprečno družbeno angažiranim mladim, od katerih so številni v več društvih in prevzemajo vodstvene vloge, odobrijo posebne štipendije (znašajo okoli 100 evrov). "Iz drugih občin nas vabijo, da jim naš model predstavimo kot primer dobre prakse razvoja mladinskega dela v lokalni skupnosti," pravi direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. "Mladinsko delo je v Sloveniji malo zakonsko urejeno, veliko stvari se prepušča lokalnim skupnostim. Mislim pa, da je ukvarjanje z mladimi v bistvu javna dobrina, ki bi morala biti tako samoumevna, kot sta denimo vodovod ali kanalizacija."