Damijan Toplak
12.8.2019

Zakaj mora biti vse v Ljubljani

Zakaj mora biti vse v Ljubljani
Simona Božič Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ, pravi: ”Decentralizacija je najboljše jamstvo za rast, razvoj in delovna mesta.”
Aktualno

Že samo decentralizacija javnih služb bi zmanjšala obseg dnevnih migracij v Ljubljano, meni direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik.

Okoli 25.300 slovenskih državljanov je zaposlenih v Avstriji, od teh jih je na avstrijskem Štajerskem 15.250 in na avstrijskem Koroškem 4478. Na Štajerskem jih več kot tri četrtine biva v Sloveniji in se na delo v Avstrijo vozijo iz Slovenije. Na trg dela v podravski, pomurski in koroški regiji pa ne vpliva le bližina Avstrije, iz teh regij so mnogi zaposlitev našli v Ljubljani. V prestolnico (z okolico) je lani prihajalo na delo iz drugih regij kar 90.800 ljudi. Zaradi geografske bližine je pričakovano največ ljudi iz gorenjske regije (21.352 ljudi). Iz podravske regije se v Ljubljano dnevno vozi 9960 zaposlenih, iz pomurske regije 3117 in iz koroške regije 1702. O delovnih migracijah smo se pogovarjali z Aleksandro Podgornik, direktorico Štajerske gospodarske zbornice.

image
Natalija Jurše

Iz podravske regije se v Ljubljano vsak dan vozi na delo deset tisoč ljudi in približno toliko še v Avstrijo. Kaj storiti, da bi ti zaposleni v večji meri ostali v domačem (delovnem) okolju?

"Slovenija je država z zelo visoko notranjo delovno migracijo, saj več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva dela v drugi občini kot tam, kjer prebiva, nekaj manj je tega, če govorimo o celotnih regijah, pa še vedno zelo veliko. Čezmejne migracije pa so posledica v EU želenega in uveljavljenega prostega pretoka delovne sile, torej ene pomembnih temeljnih svoboščin skupnega notranjega trga EU, za katerega smo si prizadevali vsi. V Avstrijo in kamorkoli drugam odhajajo delat zaradi boljšega zaslužka in drugih ekonomskih ugodnosti, ki jih delodajalci ponudijo. To ni skrb vzbujajoče, danes se pač vse vrti okoli denarja in zaslužka in ljudje se trudijo poiskati sebi najbolj primerno in ugodno zaposlitev. Da bi bilo manj delovnih migracij, je treba zagotoviti delovna mesta, ki bodo dajala tiste ugodnosti, ki jih ljudje lahko dobijo v okoljih, v katera migrirajo."

Bi decentralizacija, večja spodbuda zaposlovanja v regijah severovzhodne Slovenije (Podravje, Koroška, Pomurje), pripomogla k več delovnim mestom v teh regijah? Kakšne konkretne ukrepe bi si želeli?

"Decentralizacija je najboljše jamstvo za rast, razvoj in delovna mesta. Veliko je načinov in ukrepov, ki bi lahko posledično pomenili premike k bolj enakomernemu razvoju Slovenije, kateri so uresničljivi, pa je v domeni politične volje, saj so učinkoviti le tisti, ki uvajajo sistemske spremembe. Med njimi je zelo preprost ukrep decentralizacija javnih agencij in drugih pomembnih javnih inštitucij. Zakaj nove sodne palače ne bi gradili v Mariboru ali Celju, zakaj mora biti v Ljubljani? Ali je res nujno, da je sedež Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja v Ljubljani, ne pa v Podravju ali Prekmurju? Zakaj mora biti sedež Spirita v Ljubljani in ne v Kopru? Že samo decentralizacija javnih služb bi zmanjšala obseg dnevnih migracij v Ljubljano in posledično bi pomenila velik prihranek plačil vsakodnevnih prevozov na delo, da o ekoloških in drugih učinkih ne govorimo. Ni potrebe, da radikalno razselimo po Sloveniji ministrstva, situacija, v kateri je vse v Ljubljani, pa ni razumna in je predvsem ekonomsko neupravičena ter slabi preostale dele države. Obstajajo še mnogi drugi ukrepi, o katerih lahko veliko povedo strokovnjaki, tudi izkušnje drugih držav, osnova vsega pa je politična volja. Te ne vidim, niti na strani vlade, veliko premalo je pobud in koordiniranih zahtev tudi na strani občin."

K nam na delo največ Hrvatov
V Slovenijo se je lani na delo dnevno vozilo 3900 tujcev, od tega 2250 iz Hrvaške, nekaj nad 1000 iz Italije, 270 iz Madžarske in zgolj 70 iz Avstrije. Pomanjkanje delovne sile v Sloveniji in v Podravju rešujejo z delavci iz BiH in Srbije in tako smo v Sloveniji zgolj lani imeli 15 tisoč več priselitev kot odselitev - 49 odstotkov priseljenih je bilo iz BiH.

Kako se v Štajerski gospodarski zbornici kot regionalni gospodarski zbornici trudite spodbujati, da bi regija imela čim več delovnih mest?

"Štajerska gospodarska zbornica ne more ustvarjati delovnih mest, tako kot politika ne. Kakovostna delovna mesta, ki prinašajo dodano vrednost, lahko ustvarja gospodarstvo. Z opozarjanjem na potrebe gospodarstva in na to, katere vzpodbude potrebuje, lahko nekaj storimo, in to se tudi vsa leta trudimo, čeprav običajno, žal, naletimo na zaprta vrata in gluha ušesa."