Petra Lesjak Tušek
30.1.2019

Zakaj je Slovenj Gradec med najhladnješimi mesti

Zakaj je Slovenj Gradec med najhladnješimi mesti
Nejc STROJNIK Merilno mesto je pravzaprav v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, tako da temperature merijo na tej lokaciji, se pa v medijih uporablja kar Slovenj Gradec.
Aktualno

Če ob jutrih sledite vremenski napovedi in denimo po radiu poslušate temperature po Sloveniji, ste gotovo zaznali, da je Slovenj Gradec pogosto najhladnejše mesto med naštetimi slovenskimi mesti ali celo najhladnejši. Agencijo RS za okolje smo prosili za pojasnila, zakaj je tako. Ravne na Koroškem so v povprečju malenkost toplejše od Šmartnega pri Slovenj Gradcu, kjer je merilna postaja, pri čemer so razlike večje spomladi in poleti. 

Če ob jutrih sledite vremenski napovedi in denimo po radiu poslušate temperature po Sloveniji, ste gotovo zaznali, da je Slovenj Gradec pogosto najhladnejše mesto med naštetimi slovenskimi mesti ali celo najhladnejši. Danes zjutraj ob 8. uri na primer, ko sicer ni bilo povsem tipično zimsko jutro, je bilo v Slovenj Gradcu minus 6 stopinj, na Ravnah pa v tem času minus 3,3 stopinje.

Zakaj je pravzaprav Slovenj Gradec hladnejši, kateri dejavniki vplivajo na to dejstvo, smo preverili pri Agenciji RS za okolje (Arso). Merilno mesto je pravzaprav v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, tako da temperature merijo na tej lokaciji, se pa v medijih uporablja kar Slovenj Gradec.

image
Sašo BIZJAK Slovenj Gradec iz zraka.

Meteorologi pri Arso pojasnjujejo dejavnike, ki vplivajo na nizke temperature. "Slovenjgraška kotlina je zaradi relativno visoke nadmorske višine in zaprte lege glede na druga gosto naseljena območja sorazmerno hladno območje. Kotlino od vzhoda zapira Pohorje, proti zahodu pa Alpe in njihovi obronki. Kotlina, ki je sama razpotegnjena v smeri jugovzhod-severozahod, se proti severozahodu zoži v dolino Mislinje. To pomeni, da je največja prevetrenost v osi severozahod-jugovzhod. Močnejši vetrovi so redki, še najbolj zapiha ob kakšni močnejši nevihti. Pozimi je kotlina pogosto dlje časa neprepihana, saj gorske,hribovite pregrade otežujejo zlasti jugozahodniku pot v samo kotlino, poleg tega se v kotlini ob jasnih nočeh nabira hladen zrak (spušča se z ohlajenih pobočij v okolici in se na dnu kotline še ohlaja s sevanjem). Tako je Slovenj Gradec pogosto eno zadnjih mest, ki jih (če sploh) prepiha jugozahodnik. Nemalokrat jezero hladnega zraka vztraja do padavin in omogoča, da v Slovenj Gradcu sneži, že v Velenju pa dežuje. Kljub temu, da so zime v Slovenj Gradcu po količini padavin skromne, je delež snežnih padavin kar velik, snežna odeja pa ravno zaradi slabe prevetrenosti zdrži precej dolgo," razlagajo pri Arso.

Povprečna referenčna letna temperatura zraka v Šmartnem pri Slovenj Gradcu po podatkih Arso narašča. V obdobju od 1961 do 1990 je bila 7,7 stopinj, v obdobju od 1971 do 2000 je bilo povprečje 8 stopinj, v obdobju od leta 1981 do 2010 pa še pol stopinje več, torej 8,5 stopinje. V prvem obdobju je bil denimo najtoplejši julij s povprečno temperaturo  17,6 stopinje.
Meteorološko postajo v Šmartnem so postavili julija 1949, ko je prenehala delovati postaja v Dravogradu. Na sedanji lokaciji pa je od leta 1994.

Ob kombinaciji pogoste snežne odeje, slabi prevetrenosti in sorazmerno visoki nadmorski višini (glede na primer Celje in Maribor), so zime precej hladne (okoli 2 stopinji celzija hladnejše od Celja), poleti pa je razlika manjša in bolj ko ne posledica različne nadmorske višine. Zanimivo pa je, še pojasnjejo pri Arso, da ob najhujšem jutranjem mrazu (ob debeli snežni odeji, hladni zračni masi in v jasni, mirni noči) v Šmartnem pri Slovenj ni posebej nizkih temperatur. Le redko se ohladi pod - 20 stopinj, skoraj nikoli pod -25 stopinj celzija (nazadnje 1. februarja 1987), kar je primerljivo s Celjem, Letališčem Maribor in Mursko Soboto.

image
Nejc STROJNIK Ravne na Koroškem so v povprečju malenkost toplejše od Šmartnega pri Slovenj Gradcu, kjer je merilna postaja.

Ravne na Koroškem so v povprečju malenkost toplejše od Šmartnega pri Slovenj Gradcu (vsaj deloma tudi zaradi bolj mestne, pozidane okolice), pri čemer so razlike večje spomladi in poleti, ko so Ravne toplejše. Pozimi je temperaturni obrat s hladnim zrakom v kotlini v Ravnah pogosto še bolj trdovraten kot v slovenjgraški kotlini, saj so Ravne še bolj obdane z gorami, še razlagajo na Arso.