Andreja Čibron Kodrin
2.9.2019

Z drugačnim pristopom in novimi vsebinami do bolj zanimivih spominskih sob

Z drugačnim pristopom in novimi vsebinami do bolj zanimivih spominskih sob
Andreja Čibron Kodrin Spominski muzeja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca je v hiši, zgrajeni po rekonstrukciji prejšnje, iz leta 1812.
Kultura

V nastajajoči zbirki o bukovništvu na Strojni bodo zato ubrali drugačne pristope, zanimive zlasti za mlade obiskovalce.

"Statične postavitve spominskih sob so za mlade obiskovalce nezanimive, pustijo jih 'hladne', zato se trudimo najti nove pristope, kar pa je pogojeno tudi z večjimi finančnimi sredstvi. V stari osnovni šoli na Strojni pravkar urejamo spominsko sobo bukovništva, postavitev bo zato sodobnejša," je na okrogli mizi Spominske hiše in muzejski prostor, ki jo je pripravil Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, poudarila bibliotekarka Simona Vončina iz domoznanskega oddelka Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.

image
Andreja Čibron Kodrin Mag. Igor Likar, Društvo slovenskih pisateljev; dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško; Simona Vončina, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.

Obnova je prvi korak

V knjižnici, ki je pravzaprav že sama po sebi nekakšna spominska hiša, imajo sicer tri spominske sobe. Z njimi predstavljajo življenje in delo etnologa dr. Franca Kotnika in pisateljev Leopolda Suhodolčana ter Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Ustvarjalnost slednjega mladim obiskovalcem, ki so pri njih najštevilčnejši, predstavljajo s privlačnim spominskim kotičkom, umeščenim v povezovalni prostor med izposojevališčem in starejšim traktom gradu, zato je tudi najbolj obiskan.

Na pomembnost vsebine v spominskih objektih je opozoril tudi Srečko Štajnbaher, vodja Službe za kulturno dediščino pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, in predsednik Slovenskega konservatorskega društva. "Če samo obnovimo objekt in mu ne dodamo vsebine, smo opravili le polovico poti," je komentiral primere dobrih in slabih praks med približno tri tisoč kulturnimi spomeniki oziroma nepremično kulturno dediščino na njihovem območju. Med ustrezno prenovljenimi in urejenimi stavbami je omenil tudi rojstno hišo Huga Wolfa v Slovenj Gradcu in Prežihovo bajto, spominski muzej Prežihovega Voranca nad Kotljami. "Slednja je primer vsebine, ki ne ohranja le spomin na Prežiha, temveč je pomembna tudi z etnološkega vidika," je poudaril.

image
Andreja Čibron Kodrin Srečko Štrajnbaher, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor; Liljana Suhodolčan, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem; dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško; Simona Vončina, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. 

O nadgrajevanju vsebine Prežihove bajte, ki je bila odprta leta 1979 in katere 40-letnica je bila povod za okroglo mizo, je govoril tudi mag. Tadej Pungartnik, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja, ki upravlja ta muzejski kompleks. "Trudimo se, da vsako leto dodamo nove vsebine, da to ni le spominska hiša, temveč postaja privlačen muzej na prostem, pri čemer črpamo navdih iz pisateljevih literarnih del," je pojasnil.

image
Andreja Čibron Kodrin Pri na novo postavljenem tatrmanu se obiskovalci lahko odžejajo.
image
Andreja Čibron Kodrin Etnološka vsebina Prežihove bajte - kašča/kašta kot kmečka zakladnica.

Ključno je povezovanje

Muzealka Liljana Suhodolčan, ki je povzela kronologijo ustvarjanja spominskega muzeja, od razglasitve za kulturni spomenik leta 1969 do današnjega "živega muzeja", med drugim s prikazom "prešanja mošta" in obrezovanja starih sadnih dreves, zasaditvijo kmečkega "gartla", postavitvijo tatrmana in s predstavitvijo kašče – kmečke zakladnice, je poudarila, da je oblikovanje spominskih prostorov dolgotrajno delo, ki zahteva tudi sodelovanje različnih strok. O medsektorskem povezovanju je govorila tudi dr. Helena Rožman iz Mestnega muzej Krško ob predstavitvi slovenskega mega kviza Znameniti Slovenci in znamenite hiše, ki je potekal v knjižnicah, z njim pa so tudi povabili bralce v muzejske prostore.

image
Andreja Čibron Kodrin Prenovljeno Prežihovo sobo so v Koroški osrednji knjižnici odprli decembra 2010. Tu hrani knjižnica vse domače izdaje pisateljevih del in prevode le-teh v številne tuje jezike; tu so tudi osnutki za njegov spomenik, dela, ki govorijo o njem, ter fotoreportaža o njegovem življenju in delu.
image
Andreja Čibron Kodrin Detajl iz Prežihovega kotička.

Obiskovanju, spoznavanju in doživljanju slovenskih pokrajin kot "literarnih pokrajin" je namenjen projekt Slovenska pisateljska pot, v okviru katere je leta 2013 že izšel vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev, v katerem je predstavljena tudi Vorančeva bajta. O neizkoriščenih potencialih projekta, odvisnega predvsem od lokalnih okolij, je kritično govoril režiser in pisatelj mag. Igor Likar, predstavnik Društva slovenskih pisateljev. Opozoril je tudi, da pri nas ne znamo tržiti kulturnih produktov, da ne znamo ustvariti zgodb, ki bi sicer temeljile na dejstvih in bi bile zanimive za obiskovalce, tudi za tujce in otroke.

Da vsebina spominskih sob velikokrat temelji tudi analizi obsežnih zapuščinskih fondov raznovrstnega gradiva, poleg rokopisov tudi korespondence, je spomnila Vončinova. "To je zelo dolgotrajno, zamudno in temeljito delo, je pa zelo zanimivo. Vsako pismo popišemo in dodamo anotacije," je predstavila uporabnikom bolj neznani vidik dela bibliotekarjev. Najdragocenejše primerke knjig hranijo v trezorjih, zavite v brezkislinski papir. Veliko gradiva je že digitaliziranega in dostopnega javnosti, zgodbe tudi na portalu Kamra, kjer so digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah, ter na Portalu dLib (Digitalna knjižnica Slovenije).

image
Andreja Čibron Kodrin Prežihova spominska soba. (