Andreja Čibron Kodrin
14.11.2019

Vpogled v srednjeveško preteklost Guštanja in okolice

Vpogled v srednjeveško preteklost Guštanja in okolice
Andreja Čibron Kodrin Dr. Karla Oder in dr. Vinko Skitek.
Kultura

V zbirki Obzorja Koroške, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo za Koroško, je izšla znanstvena monografija dr. Vinka Skitka z naslovom Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek.

Čeprav se je avtor z nepremično kulturno dediščino srečeval že pri svojih prejšnjih projektih, pa ga je k sistematičnemu raziskovanju oziroma preučevanju pisnih virov o gradovih, dvorcih in pristavah spodbudilo odkritje ostankov gradu Grinfels leta 2014 ob gradnji kanalizacijskega omrežja, je povedal ob predstavitvi svojega novega dela v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Teme so se nato kar odpirale druga za drugo, opisu posvetnega plemstva je dodal še cerkvenega oziroma predstavitev župnije Guštanj z opisi cerkva in bratovščin, orisal življenje v trgu in položaj podložniških kmetov oziroma njihove dajatve, nekje na polovici dela pa se je odločil raziskati še vikariat Kotlje.

Pri pregledu obstoječe literature je kmalu ugotovil, da so podatki v njej pomanjkljivi in se je zato podal v arhive, večinoma v tujino. Pokazalo pa se je tudi, da je župnijski arhiv na Prevaljah "zlata jama informacij". Ker Skitek obvlada gotico, prebiranje starih listin (originalov, kopialnih knjig in urbarjev) zanj ni bila ovira. Pri poimenovanju starih kmečkih orodij, ki jih danes ne poznamo več, pa je pomagala dr. Marija Makarovič.

image
Andreja Čibron Kodrin Dr. Vinko Skitek in prihodnji bralci njegove knjige

Vsi ravenski gradovi

Po nekajletnem Skitkovem raziskovalnem delu se zdaj, utemeljena na listinah, izrisuje zgodovina nastanka vseh ravenskih gradov oziroma dvorcev. Dognanja bodo upoštevana tudi pri nastajajoči novi postavitvi stalne razstave v Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne.

Bamberški dvor je nastal v 11. stoletju, bamberški škofje so ga uporabljali za upravljanje svojih posesti v Mežiški dolini. Na vrhu hriba Pigl je v začetku 13. stoletja nastal zgornji guštanjski grad, v drugi polovici 14. stoletja pa se mu je pridružil še spodnji guštanjski grad ob Meži, slednji je v 16. stoletju dobil novo ime Grinfels. Vitezi Guštanjski so si od začetka 14. stoletja začeli graditi svoje lastne dvore v bližini Guštanja. Tako so nastali grad Dob in dvorec Dob – oba pri Dobji vasi, dvorec Ravne, dvorec Čečovje ter dvorca Javornik in Križni dvor pri trgu. Eden od njiju je zaradi svoje lokacije naslednik prvotnega Bamberškega dvora. Krajgerjev dvor je stal na vrhu Tičlerjevega dvora in ga je v začetku 15. stoletja pozidala rodbina Kraigh. Sredi 16. stoletja je nastal dvorec Šrotnek (postavil ga je Krištof Schrottenbach), okrog leta 1626 pa dvorec Podgora – po domače Lubasov dvorec (postavil ga je Krištof Javornik).

image
Andreja Čibron Kodrin Občinstvo v razstavišču Koroške osrednje knjižnice
image
Andreja Čibron Kodrin Ob predstavitvi knjige so zapeli so Šentanelski pavri.

Prvi odmevi v strokovni javnosti

Znanstvena monografija dr. Vinka Skitka, Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek, je v strokovni jasnosti že naletela na pozitivne odzive.

Urednica zbirke Obzorja Koroške dr. Katarina Keber, višja znanstvena sodelavka pri Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani, poudarja, da Skitkova knjiga "po več desetletjih na novo obravnava obdobje starejše zgodovine, ki je za območje Koroške eno slabše raziskanih. Znanstveno monografijo lahko nedvoumno enakopravno umestimo med slovenska zgodovinopisna dela, ki obravnavajo obdobje srednjega in zgodnjega novega veka v slovenskem prostoru."

Zaslužni prof. ddr. Janez Höfler je v recenzijo zapisal naslednjo pohvalo: "Avtor je z neumornimi raziskavami dotlej neznanega arhivskega gradiva v Celovcu in župnijskih arhivih Libeliče, Kotlje in Prevalje, ki jim je dodal še tisto v Vidmu (Udine), Gradcu, Mariboru in Ljubljani, razkril dragocene zgodovinske podatke, ki skupaj s podatki, dosegljivimi v obstoječi literaturi, zaokrožujejo podobo o preteklosti tega območja."

Recenzent doc. dr. Tone Ravnikar pa je pohvalil Skitkov pionirski podvig "zrisati sistematično in kompleksno sliko dogajanja v relativno obširnem časovnem obdobju", pri katerem je nastala monografija, vredna zavidanja drugih delov Slovenije.

O Zgodovinskem društvu za Koroško
Vloga Zgodovinskega društva za Koroško je, kot pojasnjuje njegova predsednica dr. Karla Oder, krepiti in spodbujati zgodovinsko zavest, pospeševati raziskovalno dejavnost na matičnem geografskem področju Koroške, organizirati strokovna srečanja, strokovne posvete, okrogle mize, razstave, izdajo znanstvenih monografij in drugih publikacij. Tako je v preteklih letih društvo pripravilo strokovne posvete ob obletnicah zadnjih bojev na Poljani in sodelovalo pri izvedbi še drugih simpozijev. Leta 2016 je bilo društvo soorganizator 38. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije na Ravnah na Koroškem. Dve leti pozneje pa so člani društva sodelovali pri organiziranju 14. mednarodnega simpozija ERBE o geološki, rudarski in metalurški dediščini v arhivih, muzejih in knjižnicah, ki je potekal med 4. in 9. junijem 2018 na Ravnah na Koroškem.
"Pomembna dejavnost Zgodovinskega društva za Koroško je izdajanje znanstvenih monografij," poudarja Odrova. Izšle so že štiri periodične izdaje Koroškega zbornika z aktualnimi študijami in ugotovitvami o tekočem raziskovanja koroške kulturne dediščine s področij arheologije, zgodovine, etnologije in umetnostne zgodovine. "Leta 2016 je v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa pri SAZU izšla prva znanstvena monografija v zbirki Obzorja Koroške z naslovom Iz preteklosti Koroške, Svet samorastnikov. Leto pozneje smo v drugi številki zbirke objavili Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd - Mežiška dolina, delo dr. Vinka Skitka. Lani je naše društvo sodelovalo z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča v Mariboru pri izdaji znanstvene monografije dr. Vinka Skitka, Jugovzhodna Koroška v tretjem rajhu," je plodovito izdajateljsko dejavnost opisala predsednica društva. Nova znanstvena monografija z naslovom Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek, tudi avtorja Vinka Skitka, je torej tretja knjiga v zbirki Obzorja Koroške Zgodovinskega društva za Koroško.

O avtorju
Dr. Vinko Skitek je zelo dejaven član Zgodovinskega društva za Koroško in od lani zaposlen v Pokrajinskem arhivu Maribor, območna enota Ravne na Koroškem, opravil je tudi strokovni izpit za arhivarja.
Sodeloval je pri različnih projektih, sofinanciranih iz sredstev Evropske unije (denimo Biseri naše kulturne krajine in Žive vezi), ter si delovne izkušnje nabiral v Deželnem arhivu v Celovcu in Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem.
Znanstveno proučuje gospodarsko in družbeno zgodovine od začetka 12. stoletja do druge svetovne vojne na Koroškem, s poudarkom na Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini.
Je avtor številnih strokovnih člankov in več znanstvenih monografij (Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd - Mežiška dolina, Jugovzhodna Koroška v tretjem rajhu, Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek).

Novoodkrita cerkev
Gre za cerkev sv. Frančiška na Selah (t. i. Križni Vrhu oz. Strčkov britof), ki je v arhivskih dokumentih izpričana leta 1592 in je stala do prve polovice 18. stoletja, ko so jo opustili, kar potrjuje vizitacijsko poročilo iz leta 1751. Posredni dokaz je tudi, da so v cerkvi sv. Roka na Selah hranili dva razposvečena oltarja.