Urška Polanc
22.12.2020

Naši najperspektivnejši športniki v koronadobi izgubljajo motivacijo in postajajo apatični

Naši najperspektivnejši športniki v koronadobi izgubljajo motivacijo in postajajo apatični
PK Fužinar Ravne Mladi plavalci pogrešajo dnevno rutino, življenje se jim je zasukalo na glavo. 
Šport

Veliko odgovornost pri tem, ali bodo mladi, ki zaradi ukrepov trenutno ne morejo trenirati in tekmovati, vztrajali na svoji športni poti, imajo trenerji in njihovi starši.

Epidemija in z njo ukrepi, ki dopuščajo treninge in nekaj tekmovanj le vrhunskim športnikom v članskih kategorijah, bodo hudo zaznamovali mlajše generacije. Kakšne bodo posledice, bo vidno po epidemiji, ugotavljajo trenerji, a kljub slabi epidemiološki sliki trenutno ne bi smeli zapostavljati tekmovalcev (mladincev, kadetov), ki so že dosegali vrhunske rezultate, zdaj pa jim je športno udejstvovanje onemogočeno.

Tako kot v mnogih panogah tudi mladi športniki doživljajo krize, izgubljajo voljo, motivacijo, smisel in postajajo vse bolj apatični. Dr. Tanja Kajtna, psihologinja, izredna profesorica Fakultete za šport, je izpostavila veliko odgovornost trenerjev, ki da morajo poskrbeti, da ostajajo v stiku s športom. Zanje lahko poiščejo različne oblike vadbe in jim tako dajejo občutek, da se nekaj dogaja. Napišejo jim lahko posebne treninge - nekdo, ki se denimo ukvarja s košarko, lahko gre kam na prosto na trening -, razmišlja Kajtna. "Vsi lahko opravljajo del suhe vadbe, vaje za moč, vzdržljivost. Malo je takšnih, ki imajo doma kvalitetno opremljene telovadnice, a trenerji se lahko potrudijo in jim poskušajo napisati programe z lastno težo, majhnimi obremenitvami.

image
Uroš Verhovnik: "Velikokrat sem bil jaz tisti, ki sem starše prepričeval, naj otroke pustijo trenirati, tudi če včasih dobijo kakšno slabšo oceno. Zdaj je drugače."
Andrej Petelinšek
To je v prvi vrsti namenjeno vzdrževanju fizične kondicije, a izjemno pomembna je psihološka komponenta, da vzdržujejo stik, iščejo, kar se da. Nujno je postavljati kratkoročne, dnevne cilje. Zdaj je tudi čas za iskanje rezerv, mogoče do zdaj niso imeli dobro urejene prehrane. Delajo lahko na psihološkem nivoju, športne psihologije, vključevati morajo te vidike, česar do zdaj še niso, saj to po navadi pride na vrsto pozno," je povedala profesorica. Atletskemu trenerju Urošu Verhovniku iz Slovenj Gradca, predsedniku izvršnega odbora Združenja atletskih trenerjev Slovenije ter članu upravnega odbora in strokovnega sveta pri Atletski zvezi Slovenije, se prav tako zdi bistvena motivacija otrok, da ostanejo aktivni. Izpostavlja pa tudi pomembno vlogo staršev, ki otroke v tem času spodbujajo, motivirajo, da se situaciji navkljub poslužujejo takšnih in drugačnih treningov.

Starši so se "spreobrnili"

image
Borut Marošek: "Dela se velika škoda mladim generacijam. Ko se enkrat navadijo na nedelo, računalnike, jih je težko pripraviti, da bi se vrnili na treninge."
Andrej Petelinšek
Številni atleti v Slovenj Gradcu so v članski kategoriji, zato lahko v omejenem obsegu še naprej trenirajo. To Verhovniku, ki vodi predvsem starejše (od U17 naprej) prinaša precej več dela: "Zame je to dokaj naporno, število skupin se mi je podvojilo, če ne potrojilo. Nekaj treningov izvajam individualno in v zelo majhnih skupinah, ki jih imam razporejene čez cel dan." Zanimivo se mu zdi, da jih zdaj velikokrat kličejo starši, s prošnjo, naj posredujejo, saj tudi sami opažajo, da je šport tisti, ki pomaga, da otroci ves dan ne presedijo za računalnikom. "Tudi starši se trudijo, da bi otroci ostali v športu. Mogoče je malo drugače kot prej, ko sem bil jaz velikokrat tisti, ki sem nekatere starše moral prepričevati, da je smiselno, da otroke pustijo trenirati, tudi če včasih dobijo kakšno slabšo oceno. Seveda s predpostavko, da to v nekem normalnem času popravijo. Če so na primer pisali test, da ni samo ocena edino merilo v tistem tednu, kaj bo otrok počel, tudi treningi ostajajo zelo pomembni. Če se prej veliko staršev ni strinjalo z nami, se je zdaj slika obrnila. Zdaj spodbujajo trenerje in motivirajo otroke, naj pridejo na treninge," je povedal Verhovnik.

Šport otrokom kot odraslim služba

Med starši, ki so se zaradi otrok plavalcev (mladincev in kadetov) izpostavili in na pristojne naslovili pisma s pozivi, naj petdesetim otrokom v Sloveniji spet nemudoma dovolijo skok v vodo, je Anka Štular iz Ljubljane. Njihova specifična težava je, da ob dolgi odsotnosti stika z vodo izgubijo plavalno kondicijo, ki si jo izjemno težko povrnejo. Sin Štularjeve je bil letos državni prvak na 400 metrov prosto in je kadetski reprezentant, tekmuje že osem let. "Ti otroci trenirajo po pet ur na dan, zjutraj in popoldne, navajeni so vsak dan garati. Njihova dnevna rutina - trening, šola, trening, spanje - pa se jim je popolnoma porušila, marsikateri otrok je postal apatičen, brez volje, žalosten, nepripravljen tudi za šolo in druženje. Cel svet se jim je sesedel, prav tako vrednote dela, odrekanja, garanja, pazljivosti. Sin od marca ni snel maske, da se ne bi slučajno okužil in moral v karanteno. Ne gre nikamor, kjer je preveč ljudi, od marca ni šel v trgovino," o svojem 15-letniku in drugih pripoveduje Štularjeva, v prepričanju, da enako razmišlja in doživlja vsaj 30 od 50 otrok, mladih slovenskih reprezentantov in kandidatov za reprezentanco, ki so ostali na suhem.

image
Urška Polanc

"V bistvu je to tem otrokom kot služba. Delajo, da bodo lahko do svojih 26. let doživeli vrhunec svojega športnega življenja in pokazali, kaj so dosegli. Šport je odrekanje. Če pustimo na strani mlajše kategorije, govorimo o osebah, skoraj odraslih, ki so v zadnjem zagonu rasti in v kritičnem obdobju razvoja. Starostno obdobje adolescence je ključno za razvoj telesa in pripravo na napore, ki so sestavni del njihove potencialne vrhunske športne kariere in s tem povezanih uspehov. Njihovi možgani, pomnilnik v glavi, jim delujejo za vsak gib, vsak napor, vsak počitek ... Sin od maja do takrat, ko so nas zaprli, le sedem dni ni bil v vodi, potem si lahko predstavljate, kako garajo. Zanj ni bilo počitnic, sobote, nedelje. Ni šans, da bi izpustil eno tekmo. Vse je naredil, da bi lahko treniral, plaval," je povedala Štularjeva.

Čim prej spet v vodo

image
Tanja Kajtna: "To ni samo gospodarska, zdravstvena kriza, ampak je tudi psihološka vloga zelo velika."
Osebni Arhiv
Edino, kar je v tem morda pozitivno, je, da so vsi v isti godlji, pravi psihologinja. In nekateri iz tega lahko izidejo kot zmagovalci. "Cele generacije ne morejo trenirati, vsi izgubljajo, a nekateri lahko v primerjavi z vrstniki celo pridobijo, če z glavo ostajajo pri stvari in sodelujejo s trenerjem," je povedala Kajtna. Že, da so vsi na istem, se strinja mama mladega plavalca, a dodaja, da se njihovi plavalci borijo s konkurenco v Evropi, ki pa teh omejitev nima, ampak lahko trenira v bazenih. Vsi naši sosedi, Hrvati, Italijani, Madžari, Avstrijci, v Srbiji imajo ta trenutek državno prvenstvo, tudi juniorji tam lahko plavajo, pa na Češkemu tudi, Slovaškem, v Nemčiji ... "Želijo postati dobri plavalci, ne samo v Sloveniji, ampak se želijo dokazati tudi v Evropi. Če ne morejo plavati tako kot njihovi evropski vrstniki, ne bodo mogli pokazati rezultatov, ki bi jih sicer. To jih najbolj boli. Otroci ne morejo več čakati, treba jih je spraviti v vodo," je opozorila Štularjeva. In dodala, da je trenutno njihova glavna skrb, kako že v drugo nadoknaditi zamujeno.

Zapolniti odsotnost tekmovanj z alternativami

Tudi pri perspektivnih športnikih, ki lahko trenirajo, opažajo velike težave, ker ni tekmovanj, zato jih je težko držati visoko motivirane za treninge, opaža Borut Marošek, predsednik Judo kluba Slovenj Gradec. Skoraj 500 aktivnih judoistov šteje Judo zveza Koroška, trenutno jih lahko trenira le okoli 30 (prva moška ekipa v prvi slovenski ligi in športniki s perspektivnim razredom kategorizacije OKS). "Zelo pomembno je tudi, da trenerji poskušajo organizirati tekmovanja. Na primer kdo dalj časa drži desko ali plank. Tekmovanje jim razpišejo v torek ob šestih zvečer, nastavijo kamere, da vse vidijo, to pa morajo prej vaditi doma. Tako imajo občutek, da se nekaj dogaja, in si vse skupaj popestrijo. O tem se bodo lahko pogovarjali, zanje je to neka vzpodbudna informacija. Vsi namreč bolj pogrešajo tekmovanja kot treninge, saj zdaj ne vedo, za kaj trenirajo," trenerjem svetuje psihologinja. Meni, da so tekmovanja zelo pomembna tudi za trenerje, saj se tam povezujejo in izmenjujejo ideje.

image
Petsto judoistov vključuje koroška zveza, ta čas jih lahko trenira le 30.
Arhiv Judo Koroška

Judoistom, ki ne morejo trenirati, trenerji pošiljajo vaje, dobijo se tudi na zoomu, a starši pravijo, da jih le malo pogledajo in naredijo na pol, pogosto jih ne končajo. "Vsekakor se dela velika škoda mladim generacijam. In ko se enkrat navadijo na nedelo, računalnike, jih je težko pripraviti, da bi se vrnili na treninge, naredili več, kot je nujno potrebno. Več let bo potrebnih, da se spet vse ponovno vzpostavi, da bodo ljudje aktivni, motivirani. Zdaj ne vemo, kje smo. Tekmovanj ni, nič ni, vse je negotovo. Tavamo v temi, nekaj poskušamo, si izmišljujemo. Vsi trenerji se trudijo, da bi otroke zadržali," je povedal Marošek. Kajtna je temu dodala: "Počasi lahko zasledimo tudi govor o tem, da to ni samo gospodarska, zdravstvena kriza, ampak je tudi psihološka vloga zelo velika. Prav je, da razmišljamo o stvareh kot investiciji za naprej."

OKS za vadbo vseh registriranih športnikov

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je pretekli teden razpravljal na to temo. Na skupščini OKS so sprejeli sklep, da je nabor treba razširiti, da bi pod ustreznimi preventivnimi pogoji omogočili vadbo vsem registriranim športnikom. Kot mnoge prejšnje so ta poziv naslovili na vlado in posebno skupino, ki se ukvarja z omejitvami, dodali pa so še podporo predlogu strokovnega sveta za šport Vlade RS, da v skupino vključijo strokovnjaka za šport mladih dr. Gregorja Juraka, ki je s svojimi raziskovanji podprl tezo o škodi, ki nastaja pri razvoju športa. "Za nekatere športnike je to leto izgubljeno. Najbolj priročen izgovor je, da dokler ne odpremo šol, ne moremo narediti izjeme za športnike, ker bi potem pri drugih to povzročilo negativni učinek. Maksimalno si prizadevamo, da bi ob striktnem omejevanju nenujnih stikov pred in med vadbo ter po njej to udejanjili. Res pa je, kar smo dosegli zdaj, ob prvem valu nismo, saj je bilo vse zaprto, takrat noben športnik ni smel trenirati. Zdaj je odprt vsaj del športa. Dokazano je, da se dela velika škoda, izgubljenega dela razvoja ne moreš nadoknaditi, pri 13, 14 letih se največ dogaja. Sploh v trenažnem procesu izgubljenega ne moreš nadoknaditi. Težave bodo lahko tudi pri rezultatih. Dejstvo je tudi, da so preverjanja in rezultati motivacija za trening. Vsak otrok trenira, da se bo izkazal z dosežkom samemu sebi, staršem, okolici," je povedal Bogdan Gabrovec, predsednik OKS.