Bonbon
16.2.2021

Slab zadah pod masko? Tako lahko sebi in drugim naredite veliko uslugo

Slab zadah pod masko? Tako lahko sebi in drugim naredite veliko uslugo
Profimedia
Popularno

Vonj, ki prihaja iz ust, je včasih precej neprijeten. Najpogosteje so vzrok za to bakterije, ki se preveč namnožijo zaradi nezadostne higiene, suhih ust in vnetij v ustni votlini. Večino teh dejavnikov pa je mogoče odpraviti.

Kadar se z nekom pogovarjamo in se pri tem smejimo, včasih nenadoma opazimo, da se je začel obračati od nas. Je mogoče razlog za to slab zadah iz ust? Ustni zadah pomeni pravo moro in skorajda ni človeka, ki včasih ne bi posumil, da njegova sapa ni tako sveža, kot bi si morda želel. Ne samo zato, ker slab zadah moti človeka, ki ga ima, marveč tudi zato, ker ta lahko slabo vpliva na socialne odnose. Halitoza, tak je medicinski izraz za neprijeten ustni zadah, je razmeroma pogost pojav in ni odvisna od starosti ali spola. Pri nekaterih ljudeh se pojavlja občasno, pri drugih je prisotna trajno, vendar z različno intenziteto. Normalno je, da imamo včasih slab zadah. Že suha usta pomenijo zadosten razlog za razmnoževanje bakterij, ki povzročijo zadah. Na srečo je ta samo v redkih primerih tako močan, da je moteč.S
loji bakterijNajpogostejši vzrok neprijetnega zadaha so pretirano namnoženi mikroorganizmi, ki živijo v ustni votlini. Za 80 do 90 odstotkov vseh primerov halitoze so krivi mikroorganizmi. Bakterije se pogosto nabirajo na neravni površini jezika. Ostanki začimb, kave, alkohola in tobaka se tukaj z odmrlimi celicami sluzi povežejo v belkast sloj, ki ga ni mogoče odstraniti z običajnim umivanjem zob. S pogledom v ogledalo lahko ugotovite, ali imate na vašem jeziku tak belkast sloj. Želodčne težave so le redko krive za pojav halitoze, čeprav pogosto posumimo nanje. Kljub temu je slab zadah lahko posledica bolezni prebavnega sistema ali bolezni dihal. Lahko se pojavi tudi pri sladkorni bolezni in zaradi uživanja nekaterih zdravil.

image
Profimedia

Čistoča in svežina

Bakterije so stalni prebivalci ustne votline. Tam so potrebne, ker nas ščitijo pred okužbami in uničujejo ostanke hrane. Toda v določenih okoliščinah se razmnožijo bolj, kot bi se morale. Idealna mesta za njihovo kopičenje so zobni medprostori in izbočeni robovi zobnih kron in mostičkov, njihovo najljubše prebivališče pa so vnete dlesni. Žepki v dlesnih ponujajo idealne življenjske razmere za bakterije: malo kisika in veliko hrane, ki jo bakterije spreminjajo v žveplene spojine, in prav teh naš nos ne mara preveč. Tudi vnetje mandljev ali sinusov lahko pospeši nastajanje bakterijskih oblog na jeziku. Če poskušamo zadah prikriti, denimo z mentolovim bonbonom, nam bo to uspelo le za kratek čas. Pomembno je, da odpravimo pravi vzrok zadaha.

Pri tem ima glavno vlogo redna in ustrezna higiena zob in ustne votline. Med dnevna prizadevanja za svež dah spadajo večerno in jutranje umivanje zob ter čiščenje zobnih medprostorov z zobno nitko ali z interdentalno ščetko. S tem ohranimo zdravje zob in dlesni ter uničujemo gojišča bakterij. Priporočljiva je tudi uporaba zobne paste z antibakterijskimi in protivnetnimi sestavinami ter uporaba ščetke, ki je hkrati "krtača za jezik". Na tak način boste zanesljivo preprečili nastajanje čezmernih bakterijskih oblog. Krtačenje in struganje površine jezika ima še eno prednost: ko izginejo obloge, se običajno izboljša tudi okus. Če jezika ne čistite redno, bi morali to početi vsaj tedaj, ko ste prehlajeni, zlasti preden se odpravite spat. Zaradi okužbe se bakterije namreč razmnožujejo še hitreje.

Redno izpiranje ust

Če vnetja prav zdravite in če ustrezno negujete ustno votlino, ste naredili največ, kar lahko za svež dah. Obstaja pa še ena motnja. To je pomanjkanje sline, ki na naraven način izpira bakterije iz ustne votline. Če se ustna votlina izsuši, bakterije ostajajo v njej in se začnejo nenormalno razmnoževati. Zato ni čudno, da zaradi slabega okusa v ustih in zadaha najpogosteje tožijo ljudje, ki pogosto dihajo skozi usta ali smrčijo. Dihanje skozi usta in smrčanje močno izsušita usta. Tudi stres, kajenje, uživanje določenih zdravil in shujševalne diete lahko neugodno vplivajo na bakterijsko floro v ustih in na izločanje sline. Ko spet spodbudimo izločanje sline, navadno odpravimo tudi težavo s slabim zadahom. Zato je poleg redne higiene pomembno tudi uživanje optimalnih količin tekočine. Med obroki je koristno prežvečiti kakšen žvečilni gumi, seveda brez sladkorja.

image
Profimedia

Preverite svoj dah

Posameznik lahko le težko oceni pravo stanje svojega daha. Nekateri ljudje se sploh ne zavedajo, da imajo halitozo, medtem ko se je drugi pretirano bojijo, četudi je sploh nimajo. Zato je kakšnega iskrenega prijatelja dobro vprašati, kakšen je vaš dah. Na nekaj stvari pa ste lahko pozorni tudi sami:

- Ste kdaj opazili, da se ljudje med razgovorom odmikajo od vas?

- Imate na jeziku bele obloge?

- Imate pogosto suha usta?

- Ali v ustih pogosto začutite kiselkast, grenak ali kovinski okus?

Če so odgovori pritrdilni, imate verjetno slab zadah. To lahko preverite tudi z naslednjima poskusoma:

- Vdihnite globoko in si nato usta prekrijte z rokama. Izdihnite v roke in nato hitro vdihnite skozi nos, da boste lahko zavonjali svoj dah.

- Poližite hrbtno stran dlani, počakajte 15 sekund, da se slina posuši, in nato povonjajte kožo. Vonj verjetno ustreza vonju vašega daha.