Sanja Verovnik
13.10.2021

Ravne strehe: Redni pregled še pred zimo je najboljša preventiva

Ravne strehe: Redni pregled še pred zimo je najboljša preventiva
Shutterstock
Popularno

Ravne strehe, ki se pogosto pojavljajo v sodobni arhitekturi, morajo biti skrbno izvedene, da trajno ščitijo objekt pred zunanjimi vplivi, kot so dež, sneg, toča, veter in spreminjajoče se temperature. Pred zimo jih je smiselno skrbno pregledati, če pa potrebujejo sanacijo, to zaupajmo pravim strokovnjakom.

Pregled ravne strehe naj se opravi proti koncu jeseni, vsekakor pa, še preden zapade prvi sneg. Gregor Kocbek iz podjetja Grama G.T. pravi, da izkušnje kažejo, da je trajnostna doba ravne strehe odvisna ne samo od ustrezno izbranih materialov in strokovne vgradnje, temveč tudi od tega, kako bomo zanjo skrbeli, jo čistili in sproti odpravljali nepravilnosti, ki se pojavijo na njej. "Če bomo skrbni gospodarji, nam bo ravna streha dobro služila tudi na dolgi rok," je prepričan Kocbek.

Vse več hiš z ravno streho

“V sodobni arhitekturi so moderne preproste čiste linije in oblike. Ker ljudje trendu sledijo, v zadnjih letih opažamo, da je število enodružinskih hiš sodobnih oblik z ravno streho naraslo,” pravi Gregor Kocbek iz podjetja Grama G.T.
Ravna streha ni nobena ovira za skoraj ničenergijske ali pasivne gradnje. Z ravno streho lahko enostavno in stroškovno učinkovito zadostimo vsem zahtevanim kriterijem. Za objekte, pri katerih je zahtevana zelo nizka toplotna prehodnost (U), ni primerna obrnjena ravna streha, sta pa toliko bolj primerni njeni izpeljanki, to sta dvojna in plus ravna streha. Kot navaja, je pri takšnih objektih še toliko bolj pomembno, da je streha zasnovana in izvedena tako, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo njena trajnost enaka trajnosti objekta.

Najbolj obremenjen del zgradbe

Ravna streha je z gradbenofizikalnega stališča najbolj obremenjen del zgradbe, saj je izpostavljena številnim notranjim in zunanjim vplivom. Projektirana in izvedena mora biti tako, da trajno ščiti objekt pred zunanjimi vplivi, kot so dež, sneg, toča, veter, visoke in nizke temperature. Prav tako mora biti ustrezno načrtovana in izvedena z vidika energetske učinkovitosti, poudari Kocbek. Redni pregledi strešnih površin so po sogovornikovih besedah bistveni preventivni ukrepi, ki lahko preprečijo morebitno večjo škodo na stavbi. Če bomo redno preverjali, v kakšnem stanju je streha, bomo imeli z njo tudi manj stroškov. Strehe je najbolje pregledati dvakrat na leto: jeseni, da je pripravljena na zimo, in nato še spomladi.

image
Tudi lastniki stanovanjskih stavb naj poskrbijo, da se ravna streha redno pregleduje. Če razmišljate o toplotni sanaciji ravne strehe, je to smiselno izvesti hkrati z obnovo fasade.
FAKRO

Nečistočo na strehi sproti odstranimo

Na ravni strehi se zaradi majhnega naklona pogosteje kot na dvokapnicah nabirajo listje, iglice in druge nečistoče, ki jih nanaša veter, in treba jih je odstraniti, opozori Kocbek. To lahko storimo sami. Prav tako še pred zimo preverimo sistem za odvajanje meteorne vode - predvsem odtoke oziroma vtočnike in območje v njihovi neposredni okolici. Tudi za to ne potrebujemo pomoči strokovnjakov, pojasni sogovornik. Sami lahko odstranimo še mah in rastline, ki lahko zelo hitro vzklijejo v nanosih listja. Rastline so zaželene le na zelenih ravnih strehah, kjer je vgrajena protikoreninska zaščita. Ob pregledu preverimo tudi druge elemente ravne strehe: pločevinaste zaključne letve, vertikalne stenske zaključke, tesnjenje pri dimnikih, vogalih in odduhih ter pločevino na atikah. Kjer je to potrebno, se stiki ponovno zatesnijo s trajno elastično tesnilno maso, za kar pa potrebujemo že več znanja in izkušenj.

image
Okna za ravne strehe lahko vgrajujemo v vse strehe, katerih naklon ni večji od 15 stopinj.
Fakro

Kdaj na pomoč pokličemo strokovnjake

Če ob pregledu strehe opazimo poškodbe oziroma nepravilnosti, se je priporočljivo obrniti na strokovnjake. Že začetni strokovni pregled in ocena stanja namreč zahtevata veliko izkušenj in strokovnega znanja. Pri sanaciji je treba upoštevati standarde in strokovne pravilnike ter zagotoviti nadaljnjo uporabo brez težav. Poškodovano streho je treba čim prej oziroma še pred začetkom zime sanirati. Poškodbe se najpogosteje kažejo na vertikalnih stenskih priključkih hidroizolacije in zaključkih prebojev skozi ravno streho, kjer so zračniki, dimniki, podporni stebri za nadstreške, elementi ograj … Pri strehah z obtežbo (rečni prod, rastna podlaga zelene strehe) ali pohodno oblogo (prane betonske plošče, les, WPC-plošče …) je sloj hidroizolacije dobro zaščiten pred sončnim sevanjem, delovanjem vetra in točo, kjer pa je na ravni strehi zaključni bitumenski trak z mineralnim posipom luskavega škrilja, se prej pojavijo poškodbe, opozorijo v podjetju Fibran. Če opazimo, da na traku ni zaščitnega sloja škrilja, je treba površino zaščititi z zaščitnim refleksnim premazom. Sicer pa je tudi te treba na dve leti obnavljati.

image
Zanesljiv hidroizolacijski sloj zagotavlja vodotesnost ravne strehe. Praviloma ga sestavljata dve plasti iz med seboj zvarjenih polimer-bitumenskih trakov, armiranih s poliestrskim filcem.
Shutterstock

Zamakanje lahko povzroči veliko škodo

Največjo škodo na strehi lahko povzroči zamakanje. To se lahko pojavi na različnih mestih, predvsem na obrobjih. Kot razložijo sogovorniki iz Fibrana, se to zgodi iz več razlogov, bodisi zaradi nestrokovne izvedbe, slabe hidroizolacije bodisi zaradi vremenskih ekstremov. Pojavljajo se razpoke, zaradi česar streha zamaka. Ključnega pomena za pravilno popravilo ravne strehe je, da se prepozna mesto, kjer streha pušča, saj ni nujno, da streha pušča tam, kjer se v notranjosti objekta pojavi voda. Vodotesnost ravne strehe zagotavlja zanesljiv hidroizolacijski sloj, pravijo v podjetju Fibran. Praviloma ga sestavljata dve plasti iz med seboj zvarjenih polimer-bitumenskih trakov, armiranih s poliestrskim filcem. Toplotna izolacija pa poskrbi za zmanjševanje prehajanja toplote in s tem prijetnejše bivalno ugodje. Poleti preprečuje pregrevanje, pozimi pa zmanjšuje toplotne izgube oziroma stroške ogrevanja. Kadarkoli govorimo o ravnih pohodnih strehah - obstajajo namreč tudi nepohodne -, moramo imeti v mislih popolno in trajno zaščito hidroizolacije, pravijo sogovorniki iz Fibrana in dodajajo, da v prvi vrsti izberemo sistem obrnjene strehe, kjer toplotna izolacija mehansko in pred temperaturnimi spremembami ščiti hidroizolacijski sloj, pohodni sloj pa je lahko zelo različen. Najustreznejša sestava pohodne ravne strehe je po besedah sogovornikov takšna, da na nosilno konstrukcijo položimo naklonsko toplotno izolacijo in hidroizolacijo. Če je ta bitumenska, uporabimo najprej samolepilno, ker ne smemo variti z ognjem direktno na polistirenske plošče, nato pa položimo skorajda nevpojno izolacijo. Če imamo spodaj ogrevan prostor, temu sledi membrana, ki odvaja vodo, a vendar diha, nanjo pa v posebno filtrirno rešetko višine pet centimetrov vgradimo prodec, ki se pod nogami ne premika. Namesto filtrirne rešetke lahko vgradimo tudi betonske plošče na podložkah. Pohodne površine se lahko kombinirajo tudi z ozelenjenimi površinami ali leseno teraso. Če prostor pod streho ni ogrevan - denimo če je tam garaža - in ne želimo stoodstotno izkoristiti učinkovitosti toplotne izolacije ob deževnem vremenu, lahko namesto membrane vgradimo filtrirno kopreno, še pojasnijo v Fibranu.