Bonbon
24.11.2021

Osupljiva dejstva o propolisu. Ste vedeli, da deluje kot naravni antibiotik in da zdravi kup težav?

Osupljiva dejstva o propolisu. Ste vedeli, da deluje kot naravni antibiotik in da zdravi kup težav?
Shutterstock
Popularno

Propolis je snov, ki jo čebele potrebujejo za ohranjanje higiene in lastnega zdravja v panju. Beseda propolis izhaja iz starogrškega jezika: pro (pred) in polis (mesto), nanaša se na dejstvo, da so si čebele v nekdanjih bivališčih, drevesnih duplih, iz njega zgradile učinkovito pregrado pred zunanjostjo. Slovenska beseda za propolis je zadelavina.

Čebele s propolisom preprečujejo širjenje infekcij in bolezni, ščiti pa jih tudi pred vdorom vlage v panj, saj ga uporabljajo za zadelovanje razpok, popravilo satja in kot notranji premaz sten panja. Z njim balzamirajo trupla pobitih vsiljivcev, ki jih zaradi njihove velikosti ne morejo spraviti iz panja. Čebele delavke z njim obdajo tudi notranjost celic v satju, preden matica vanje zaleže jajčeca.

image
Andrej Petelinšek

Osnovo propolisa sestavljajo rastlinske smole, ki jih čebele nabirajo na popkih in skorji raznih iglavcev, topolov in na drugih rastlinah, ki jim med nabiranjem dodajo izločke žlez in s tem izzovejo kemično izločanje aktivnih substanc. Smolnatih snovi je v njem polovica, približno 30 odstotkov je voskov, po desetino je eteričnih olj ter mešanice cvetnega prahu ter drugih organskih snovi, mineralov in vitaminov. Sestava propolisa je, podobno kot med, v soodvisnosti od rastlin, ki lokalno uspevajo. Pri proučevanju njegove sestave so znanstveniki iz različnih vzorcev ugotovili kar 149 različnih organskih in 22 anorganskih snovi, izolirali pa so jih tudi že skupno 180.

Za propolis ni nadomestila

Vse učinkovine sestavin propolisa še niso v celoti znane in pojasnjene. Kljub poskusom znanstvenikom do danes ni uspelo najti učinkovitega nadomestila za propolis z enakim učinkom, kot ga ima naravni propolis. Mnoge koristne snovi so iz skupine flavonoidov, za katere je znano, da imajo mnogotere fiziološke funkcije v raznih organskih sistemih. V propolisu ni niti beljakovinskih niti maščobnih ali hormonalnih snovi. Barva propolisa je odvisna od porekla in sega od svetlo rumene do temno rjave, skoraj črne. Okus je oster, včasih grenak, vonj pa navadno prijetno sladkoben in meden.

Zapisi kažejo, da je bil propolis zelo pomemben in cenjen proizvod že v egipčanski, babilonski, arabski, grški, starorimski medicini in medicini drugih starejših narodov. V zapisih iz 12. stoletja je opisano zdravljenje ustne votline in žrela, pa tudi kariesa z njim. Propolis je naravna snov, ki deluje antibiotično proti bakterijam, virusom in glivicam. Zanimivo je, da bakterije proti njemu ne postanejo odporne. Propolis je tudi močan lokalni anestetik, kar pripisujejo raznim eteričnim oljem v njem. Je starodavno domače zdravilo, ki deluje kot naravni antibiotik in krepi imunski sistem.

image
Sašo Bizjak

Najbolj pogosto se uporablja pri vnetjih grla in nosu, anginah, bronhitisu, herpesu, razjedah na želodcu in dvanajsterniku, vnetjih v prebavnem traktu, različnih poškodbah in boleznih kože ter učinkovito pospešuje celjenje notranjih in zunanjih ran. Zelo primeren je za zdravljenje vnetih dlesni, ustne sluznice, bolečih ustnih erozij, aft in ustne gobice. Koristen je po izpuljenju zob in za nego parodontoze, ublaži pa tudi neprijeten zadah iz ust. Zanimive indikacije so tudi vnetje prostate pri moškem in vaginalni trihomonas pri ženskah ter pri hemoroidih. Resne znanstvene raziskave so pokazale dobršen uspeh pri karcinomu ter krepitvi in dvigu imunske odpornosti. Kot močan antioksidant učinkovito deluje proti prostim radikalom, ki se danes razlagajo kot vzrok mnogih, tudi najhujših bolezni. Še neraziskane ostajajo sestavine, zaradi katerih ima propolis tudi antirevmatični učinek, stimulira pa tudi obrambni sistem. Primeren je za vse starostne skupine.

Še nekaj zanimivosti

Posamezen panj zbere 150 do 400 gramov tega gradiva na leto in del tega čebelarji na razne načine pospravijo. V prvotni obliki je v njem veliko raznih nečistoč in smeti, z raztapljanjem v alkoholu pa ga je mogoče dobro prečistiti. Za načrtno pridobivanje propolisa je treba v panj vstaviti mreže z odprtinami, ki jih čebele kmalu zadelajo. Zadelavino hranimo v temnih zaprtih posodah. Na trgu dobimo propolis v obliki granulata, kozmetičnih preparatov, praška, kapsul, pastil in žvečilnega gumija ali tablet, najpogosteje pa ga uporabljamo v obliki tinkture. V ta namen ga raztopimo v etilnem alkoholu različnih koncentracij. Za uživanje propolisa kanemo pet kapljic propolisove tinkture v 2 decilitra mlačne vode in popijemo. Lahko kanemo tudi tri kapljice propolisove tinkture na žličko sladkorja ter zaužijemo. Pri vnetjih v ustni votlini grgramo propolis vsak dan kakšno minuto in stanje se bo izboljšalo. Ker vsebuje alkohol, tinktura ni primerna za majhne otroke. Uživanje propolisa nima nezaželenih stranskih učinkov, v redkih primerih pa lahko zaradi peloda, ki ga tudi vsebuje, povzroča težave ljudem, ki imajo alergije na cvetni prah.

image
Reuters

Propolis ni panacea, zdravilo za vse, kot so zanj trdili nekateri navdušenci, res pa je, da je, poleg varovanja in obnove zdravja, uporaben tudi za marsikatero drugo tegobo. Propolis tako vse pogosteje uporabljajo pri biološkem načinu pridelovanja hrane za uničevanje rastlinskih zajedavcev. Uporabljajo ga tudi kot mazilo, ki rane, nastale pri obrezovanju drevja, varuje pred glivicami. Če propolis zažgemo, mu aromatične smole v njem dajejo poseben, zelo delikaten in iskan vonj. Ena od nemedicinskih uporab propolisa je kot sestavina za lak in kot tak je bil uporabljen za premaz Stradivarijevih violin, ki imajo baje tudi zato poseben zven.

Strokovnjaki različnih strok so si enotni, da propolis ostaja še precej neraziskan, zato marsikje tečejo številne raziskave o njem. In z vsakim novim spoznanjem smo ljudje znova soočeni z njegovo široko uporabnostjo ter hvaležni čebelam, ki ga (zase) pridelujejo že milijone let.