ZUR
7.4.2021

Odkritje po 72 letih: Grobnica 6500 metrov pod morjem

Odkritje po 72 letih: Grobnica 6500 metrov pod morjem
USNI Ostanki ladje USS Johnston so dobro ohranjeni tudi po skoraj osmih desetletjih.
Popularno

Raziskovalcem je prvič uspelo dokumentirati razbitine najgloblje potopljene ladje ameriške mornarice iz druge svetovne vojne.

Ameriška vojaška ladja Johnston je v Filipinskem morju na znani lokaciji potopljena približno 6500 metrov globoko. Po 72 letih od potopitve jo je s svojo raziskovalno ladjo odkril Paul Allen, soustanovitelj Microsofta, a še nikoli se ji niso uspeli tako približati kot tokrat, ko so jo raziskovalci več ur snemali iz neposredne bližine. Ameriška zasebna družba Caladan Oceanic, ki se osredotoča predvsem na oceanske odprave, je 31. marca dobila dovoljenje za raziskovanje in snemanje ladje. Njihovo raziskovalno plovilo DSV Limiting Factor je v dveh osemurnih operacijah uspešno pregledalo razbitine, ki so globoko pod gladino Tihega oceana od 25. oktobra 1944.

186 ameriških mornarjev z ladje USS Johnston počiva globoko na dnu morja

Ustanovitelj podjetja Caladan Oceanic je Victor Vescovo, nekdanji poveljnik ameriške mornarice, ki se že dolgo ukvarja z raziskovanjem najtežje dostopnih krajev na svetu. Je tudi prvi človek v zgodovini, ki je bil na najvišjih vrhovih vseh celin, na obeh polih in na dnu vseh oceanov. Z raziskavo ladje Johnston pa je Vescovo dosegel še en mejnik - v dveh dneh mu je uspel najgloblji potop pri raziskovanju kadarkoli potopljene ladje.

Japonska mornarica je ameriško ladjo Johnston uničila 25. oktobra 1944 med bitko pri Samarju. Na krovu je bilo 327 članov posadke, preživelo jih je 141. To je bila ena od štirih pomorskih bitk pri zalivu Leyte in ena največjih pomorskih bitk v zgodovini človeštva. Po navedbah ameriških pomorskih zgodovinarjev je zadala smrtonosni udarec japonski mornarici v drugi svetovni vojni. Bitka je potekala med zavezniki in japonskim cesarstvom od 23. do 26. oktobra 1944, štirih večjih pomorskih spopadov pa se je na obeh straneh udeležilo 274 vojaških ladij. To je bila zadnja bitka, v kateri so veliki topovi na bojnih ladjah še imeli pomembno vlogo. Japonci pa so prav med to bitko prvič začeli uporabljati novo taktiko proti nasprotniku: samomorilske pilote kamikaze, ki so bili za Američane precejšen psihični pritisk, toda glavnega cilja, zaustavitve hitrega prodiranja ameriške mornarice, jim do konca druge svetovne vojne kljub temu ni uspelo uresničiti. Predsednik Ameriškega poveljstva pomorske zgodovine in dediščine Sam Cox je ob zgodovinskem dosežku dejal, da fotografije razbitin ladje Johnston zelo pomagajo mornarici pri določanju pomena junaštva posadke in njenem umeščanju v pomorsko zgodovino.

Na ladji Johnston je bil kapetan Ernest Evans iz Oklahome. Kot o bitki poroča Ameriško poveljstvo pomorske zgodovine in dediščine, je Evans skupaj z dvema ameriškima rušilcema in štirimi manjšimi spremljevalnimi ladjami vodil ladjo Johnston pri napadu na veliko večjo in močnejšo japonsko floto, v kateri so bile štiri bojne ladje, osem manjših ladij in enajst rušilcev. V prvem spopadu na morju je ladja Johnston uničila eno od japonskih ladij, vendar je bila pri tem močno poškodovana, poleg tega pa ji je zmanjkalo streliva, da bi se lahko uspešno branila še naprej. Tudi Evans je bil med napadom hudo ranjen. Po dveh urah in pol nenehnih spopadov je bila ladja Johnston premagana in obkrožena z japonskimi ladjami. Evans je posadki ukazal, naj zapusti ladjo, ta pa se je prevrnila in potonila. Ponovno so jo odkrili in posneli le nekaj dni pred 80. obletnico začetka druge svetovne vojne, v kateri je življenje izgubilo več kot 60 milijonov ljudi po vsem svetu.