Bonbon
21.7.2021

Koliko sladkorja smemo zaužiti, ne da bi škodovali zdravju?

Koliko sladkorja smemo zaužiti, ne da bi škodovali zdravju?
Profimedia
Popularno

Nekaj povsem naravnega je čutiti potrebo po čem sladkem, saj naš organizem potrebuje sladkor. Vendar pa sladkor velja za škodljivega, verjetno zaradi pretekle prakse, ko je njegovo uživanje presegalo potrebe organizma.

Po sladkem posežemo, ko čutimo pomanjkanje energije, ko smo izčrpani, žalostni, jezni, ko nam je dolgčas. Sladkor nevede uživamo v poplavi živil, ki jim ga dodajajo kot sladilo ali konzervans. Seveda pa se danes bolj kot naši predniki zavedamo, kako pomembno je skrbeti za svoje zdravje, strokovnjaki pa nas opozarjajo na škodljivost belega sladkorja in nasploh prevelikega uživanja sladkorja. Hkrati je pri raznih navedbah težko ločiti, kaj so znanstveno ugotovljena dejstva in kaj marketinški triki industrije sladkorja. Nasvetov, koliko sladkorja se sme zaužiti, da ne bi škodovali zdravju, in katerim sladilom se je dobro izogniti, je veliko, mi smo jih zbrali nekaj, ki vam bodo morebiti prišli prav pri odločitvi, ki jo kroji sladkor.

image
Profimedia

Zakaj beli sladkor škoduje

Naravna sladila so celoviti izdelki, torej niso procesuirana in rafinirana kot beli sladkor. Za naš organizem pa je najpomembnejše to, da je beli sladkor izvor enostavnih sladkorjev, monosaharidov, medtem ko so sladila iz žitaric, denimo riževega in ječmenovega slada, ki sta najbolj znana in razširjena, izvor polisaharidov oziroma sestavljenih sladkorjev. Ko živilo, ki je izvor enostavnega sladkorja, vstopi v organizem, preskoči prebavne procese, hitro pride v kri, slabi funkcijo trebušne slinavke in močno zviša raven sladkorja v krvi. Telo zato sproži inzulin, hormon trebušne slinavke, ki ima nalogo znižati glukozo v krvi. Ker pa je v organizmu vse povezano, vsaka mobilizacija inzulina hkrati požene rudninske snovi, zlasti kalcij, zato je večje uživanje rafiniranega belega sladkorja ali drugih virov enostavnih sladkorjev eden glavnih vzrokov pomanjkanja kalcija. Nasprotno pa se viri sestavljenih ogljikovih hidratov, denimo sladil žitaric, postopno prebavljajo in med prebavo razpadejo na enostavne sladkorje, ki jih organizem potem uporabi pri presnovi, torej ni hitrega vstopa v kri in zvišanja ravni sladkorja v krvi. Ob uživanju takšnih sladil je raven sladkorja v krvi stabilna, človek pa ni žrtev slabitve trebušne slinavke, stalnega mobiliziranja inzulina in izgube kalcija.

Debelost, sladkorna bolezen in zasvojenost

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) že leta opozarja na pandemijo sladkorne bolezni, posledico izjemnega porasta uživanja rafiniranega sladkorja v zadnjih 50 letih. V prejšnjih časih ta sladkor ni bil tako razširjen, ljudje so za izvor sladil uporabljali dolgo vkuhavano sadje in sušeno sadje, ki je vsebovalo disaharide, kar je pomenilo počasnejše razkrajanje v organizmu. Drugi razlog večje porabe belega sladkorja pa je, da se ta sladkor dolgo ohrani, ne da bi se pokvaril, in da je idealen konzervans, tako da so ga začeli dodajati vsemu. Tako denimo ima dva do tri decilitre gaziranega napitka kar 12 do 16 čajnih žličk sladkorja. Ta skriti sladkor je glavni vzrok pandemije debelosti, še zlasti otrok, ki pijejo veliko takšnih pijač in uživajo veliko sladic. In ker je to prazna hrana, saj nima hranilnih snovi in vitalne energije, ki jih potrebuje organizem, človek potem čuti še večjo potrebo po hrani. Vrsta raziskav je pokazala, da beli sladkor povzroča zasvojenost organizma s čim sladkim, in to denimo ob utrujenosti, razočaranju, jezi ali žalosti.

image
Profimedia

Rjavi sladkor

Vsak rjavi sladkor ni pravi rjavi sladkor, kar še zlasti velja za zelo poceni rjavi sladkor. Da gre za prevaro, je mogoče razbrati z deklaracije: če piše, da gre za sladkor iz sladkorne pese, potem to ni pravi rjavi sladkor, ker tega pridobivajo iz sladkornega trsta. Skrivnost tega sladkorja je, da s tem, da ga ne rafinirajo, ohrani čim več dragocenih rudninskih snovi. A čeprav je boljši od belega sladkorja, ga tisti, ki imajo težave z ravnijo sladkorja v krvi, ne smejo uživati. Poudariti je treba, da tisti, ki zaužije veliko belega sladkorja in ki bi to uživanje hotel nadomestiti z uživanjem enake količine bolj zdravega rjavega sladkorja, ne bi zagotovil kakšne bistvene spremembe za svoj organizem. Osnovno sporočilo se glasi, da je treba sploh zmanjšati uživanje sladkorja in ga nadomestili z boljšimi viri oziroma da je treba potrebi organizma po polisaharidih zadostiti s tem, da spremenimo prehranjevalne navade - torej preidemo na izdelke iz polnozrnatih žitaric, celovit kruh, razne kosmiče in podobno, kar vsebuje polisaharide. Sladila so zmeraj najbolj zdrava izbira, še zlasti za otroke, za katere je sladkor prav zares poguben. Pri malčkih je pomembno kar najdlje prelagati uporabo sladkorja, tako da bodo imeli z njim opraviti čim pozneje. Vendar to ne pomeni, da jim je sladkor treba prepovedati. Le vsak dan naj ga ne uživajo. Sladkor in sladice naj bodo omejeni na njihovo druženje z vrstniki, sicer pa naj se doma za sladkanje uporabljajo sladila iz žitaric, kot vir ogljikovih hidratov pa naj bodo na jedilniku celovita živila, denimo žitarice, sadje in podobno. Otroci tako ne bodo zasvojeni s sladkim, ker bodo vajeni drugačne sladkobe, zato se jim bo beli sladkor zdel preveč močan. Tak odnos se bo kazal tudi na njihovem zdravju in imunosti. Takšni otroci se bodo tudi stabilneje vedli, ker bodo v njihovi krvi stabilnejše ravni sladkorja. Nihanja v vedenju so namreč zelo pogosto povezana z večjim uživanjem sladkorja.