Andreja Čibron Kodrin
27.12.2020

V študijskem krožku o zgodovini leškega premogovnika

V študijskem krožku o zgodovini leškega premogovnika
Arhiv študijskega krožka Knapi pred vhodom v rov.
Kultura

V iztekajočem se letu mineva 200 let od začetka organiziranega izkopavanja rjavega premoga na Lešah. Med dejavnostmi, s katerimi so v vasici nad Prevaljami počastili spomin na slavno preteklost (premogovnik je bil namreč sredi 19. stoletja največji na Slovenskem), je bil tudi študijski krožek.

Študijski krožek, ki je že drugo leto deloval pod okriljem Ljudske univerze Ravne na Koroškem (LURA) in mentorstvom dr. Karle Oder, so poimenovali 200-letnica leškega premogovnika. Članice in člani Slavko Kralj, Filip Jelen, Mojca Zorman, Mojca Pečnik, Blaž Pavlinec, Vera Kovač, Magda Šeruga, Ana Kogelnik, Milita Motnik, Klavdija Kodrun, Silvo Gorenšek, Tonja Krevh, Jasmina Delić in Hedvika Gorenšek so zbirali gradivo in pripovedi ter izdelali spominke z rudarsko tematiko, namenjene obiskovalcem zaključne prireditve ob odkritju pomnika rudarstva na Lešah.
"Člani študijskega krožka smo raziskovali, kje so bili na Lešah vhodi v rove, saj le še nekaj Lešanov ve za njihove lokacije – podatke smo zapisali, mesta fotografirali in označili na terenu. Med sabo in tudi z domačini smo se pogovarjali o družinskem življenju v času rudarstva, raziskovali šege in navade ljudi, povezane z rudarstvom, brskali za starimi razglednicami … Po kraju smo iskali ostanke premoga – najdemo jih namreč še v strugah potokov–, ki so bili osnova in pobuda za oblikovanje spominkov," je o delu študijskega krožka povedala ena od članic, Hedvika Gorenšek.


Kot letošnje celotno življenje, je tudi delovanje študijskega krožka ovirala epidemija koronavirusne bolezni, saj se člani in članice niso mogli srečevati v podružnični osnovni šoli, a jim je kljub temu uspelo zbrati veliko novega gradiva: "Vseeno pa smo člani krožka odkrivali in spoznavali zgodovino našega premogovnika in na dan 'izkopali' nove spomine starejših 'Lešanarjev', ki do sedaj še niso bili popisani."

image
Leški rudarji.
Arhiv študijskega krožka

Nekaj na novo zbranega pisnega in fotografskega gradiva iz družinskih albumov so člani študijskega krožka objavili na spletu, da so spomini na najpomembnejši del leške preteklosti brezplačno dostopni čim širši javnosti. Najdete jih na povezavi https://www.pravljicna-vas.si/o-vasi/200-let-zacetka-kopanja-premoga-na-lesah.


Na tej spletni strani je objavljenih tudi nekaj pesmi o leškem rudniku in pripovedi. Avtorice pesmi so Lucija Mirkac (Rudarska), Marta Petre (Rudarji) in Berta Pavlinec (Leški premogovnik), objavljena pa je tudi Rudarska himna leških rudarjev, ki jo – po izročilu Olge Čerpnjak in Rozke Časl – ob različnih priložnostih poje leški pevski zbor. Pesmi Berte Pavlinec lahko tudi prisluhnete v interpretaciji Klavdije Kodrun. Članica Mojca Zorman je prispevala zapis o rudniškem konju, vrancu Švarciju, del spominov svojega očeta pa je tudi interpretirala, posnetek je prav tako objavljen na tej strani.
Poleg fotografskega gradiva, ki so ga zbrali v študijskem krožku, so na spletni strani Pravljične vasi Leše objavljene tudi digitalizirane stare razglednice Leš iz zbirke zbiratelja Boštjana Gorenška.

image
Leški rudarji ob ozkotirni železnici, 1934.
Arhiv študijskega krožka

Podrobneje je delovanje študijskega krožka predstavljeno na spletni strani Ljudske univerze Ravne na Koroškem (https://www.lura.si/projektni-krog/studijski-krozki/239-studijski-krozek-200-letnica-leskega-premogovnika-2020).
"Pri študijskem krožku v okviru LURA sodelujem že dve leti in v času naših neformalnih združevanj smo odkrili veliko novih zgodb, fotografij in posnetkov. Vesela sem, da smo v tem času medsebojnega sodelovanja in spoznavanja naše podeželske delavske preteklosti, vezane na premogovništvo, obogatili tako sebe, kraj in sokrajane. Lahko trdim, da smo se skozi to obliko dela in druženja še bolj povezali. S sovaščani in člani krožka smo navezali dodatne, nove, drugačne odnose, ki smo jih tkali skozi vezi sproščenega pogovora in druženja ob spominih na našo skupno preteklost. Skozi študijska srečanja smo vsi pridobili živ in odgovoren občutek za pomen snovne in nesnovne kulturne dediščine. Skupaj smo se zavedali, kako pomembno je prenašanje znanja iz roda v rod," je rezultate študijskega krožka ocenila Gorenškova.

image
Leški rudarji pred odhodom v vojsko, 1915
Arhiv študijskega krožka
image
Pred vhodom v rov.
Arhiv študijskega krožka