A. Č. K.
15.10.2020

V Slovenj Gradcu na ogled del širšega razstavnega projekta artLOGARt

V Slovenj Gradcu na ogled del širšega razstavnega projekta artLOGARt
Igor NAPAST 8. december 2006, Slovenj Gradec - Lojze Logar: Davidov vrt,1992, akril na platnu, 200x300cm, Koroška galerija likovnih umetnosti 
Kultura

Razstava LOJZE LOGAR. POP! 1968–1980 predstavlja umetnika, ki se je rodil na Koroškem, mladost preživel v Prekmurju, zrela leta v Ljubljani, nazadnje pa živel in umrl v Izoli.

V Galeriji Slovenj Gradec, ki deluje v sklopu Koroške galerije likovnih umetnosti (KGLU), je na ogled razstava LOJZE LOGAR. POP! 1968–1980, delo kustosa Marka Košana.
Lojze Logar (1944, Mežica – 2014, Izola), dolgoletni profesor za grafiko, risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je bil eden najzanimivejših in samosvojih avtorjev, ki so se na slovenskem likovnem prizorišču pojavili ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja v času tako imenovanega poparta, so zapisali v KGLU. Rodil se je na Koroškem, mladost je preživel v Prekmurju, zrela leta v Ljubljani, nazadnje pa je živel in umrl v Izoli. Pri projektu pregledne razstave celotnega umetnikovega opusa so se zato združile štiri institucije iz omenjenih regij. Vsaka izmed razstav predstavlja eno zaokroženo ustvarjalno etapo, v celoto pa jih združuje razstavni katalog in skupen promocijski program, pojasnjujejo v KGLU, kjer začenjajo omenjeni projekt.

Pregledna razstava projekt štirih galerij
Razstava LOJZE LOGAR. Pop! bo v KGLU na ogled do 13. decembra letos. Projekt LOJZE LOGAR, PREGLEDNA RAZSTAVA 1968–2014, bodo zaokrožile še tri razstave. V Galeriji Murska Sobota si bodo obiskovalci med 12. novembrom in 30. decembrom lahko ogledali razstavo LOJZE LOGAR. Črne slike in Davidovi vrtovi. Prihodnje leto, med 14. januarjem in 7. marcem, bo Galerija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v Ljubljani gostila razstavo LOJZE LOGAR. Angeli. Projekt se bo sklenil z razstavo LOJZE LOGAR. Intermezzozoik, Sarcophag (U.S.), ki bo v Obalnih galerijah Piran postavljena od 19. marca do 2. maja 2021.
image
Lojze Logar, Dekle-veter, 1973, sitotisk, 100 x 70 cm (Galerija Logar, Radenci)
arhiv KGLU


"Logar je bil osrednja osebnost med likovniki, ki so izoblikovali našo različico poparta, poimenovano kar nova (ekspresivna) figuralika (razstava v KGLU). Kasneje se je preizkusil tudi na področju konceptualizma in radikalnega, koloristično bogatega ekspresionizma, v začetku osemdesetih let je nato skoraj povsem opustil novo figuraliko in začel ustvarjati v maniri minimalističnega črno-črnega slikarstva," so zapisali na spletni strani KGLU in nadaljevali: "Konec osemdesetih je zastavil svoj najobsežnejši ciklus Davidovi vrtovi (razstava v Galeriji Murska Sobota), v letih okoli 1990 pa je z novim slogovnim pristopom začel razvijati ciklus slik Intermezzozoik in ga zaokrožil v seriji z naslovom Sarcophag U.S. (razstava v Obalnih galerijah). Predstavitev opusa zaključuje postavitev v galeriji ZDSLU v Ljubljani s predstavitvijo zadnjih del na papirju iz serije Angeli."
"Generacija diplomantov ljubljanske Akademije za likovne umetnosti iz druge polovice šestdesetih let, ki ji pripada Lojze Logar, se je s 'polnimi pljuči' odzvala na prodor nove estetike podiranja barier med do tedaj navidezno nezdružljivostjo abstraktnega in figurativnega likovnega jezika. Sproščenost tedaj modnega popartističnega imaginarija je Logarju ponudila neizčrpen prostor eksperimentiranja in kombiniranja različnih postopkov, tehnik ter likovnega izraza v smislu osvobojene gestualnosti in do tedaj domala nepojmljivih oblikovnih struktur. Logarjeva zgodnja dela neposredno izražajo duha časa hipijevske sproščenosti, nabite z erotiko na meji lascivnosti, pri čemer je v popartistični maniri izkoriščal vse vire novih, komercialnih vizualnih medijev: plakata, fotografije, reprodukcije, časopisnih klišejev in izrezkov, televizije. S čistimi, nemodeliranimi plakatnimi barvami, širokimi ploskvami, šablonizirano risbo poenostavljenih (erozitiranih) realnih oblik predmetov in ponavljanjem ter barvnim variiranjem je izražal svojevrsten in značilen joie de vivre, sprva v grafični tehniki litografije, po letu 1973 pa z uporabo sitotiska, ki ob realizacijah v akrilu na platnu postane njegov dominantni medij," Logarjevo delo predstavi kustos Marko Košan.