Andreja Čibron Kodrin
5.4.2021

Leposlovni prvenec Korošca Staneta Lodranta: Knjiga potopisov Med nebom in zemljo

Leposlovni prvenec Korošca Staneta Lodranta: Knjiga potopisov Med nebom in zemljo
(Vir: knjiga) Stane Lodrant: ”VEDITE: potreba po gibanju v človeku obstaja in ostaja. Pogosto me ljudje sprašujejo, zakaj toliko hodim, tečem, kolesarim. Moj odgovor na njihovo zanimanje je naslednji: z večjo telesno kondicijo je moje življenje kvalitetnejše. S primerno telesno močjo lahko živim polnokrvno življenje, ki mi pa spet vrača zdravje in zadovoljstvo. Je še sploh kaj lepšega?”
(Med nebom in zemljo, str. 14, 15)
Kultura

Pri Kulturnem društvu (KD) Mohorjan je nedavno izšel leposlovni prvenec Prevaljčana Staneta Lodranta, profesorja športne vzgoje na ravenski gimnaziji.

Stane Lodrant (uradno Stanislav, za prijatelje in domače Stanč, v svojih e-objavah Stan) na lastni spletni strani www.stanelodrant.com že vrsto let objavlja doživetja iz narave oziroma potopise s svojih gorniških in alpinističnih odprav ter družinskih potovanj. Zdaj jih je zbral v nekaj več kot 200 strani obsežni knjigi z naslovom Med nebom in zemljo, izšla je pri KD Mohorjan v 400 izvodih.

O poslanstvu

image
Naslovnica Lodrantove knjige
(Vir: knjiga)
Knjiga z dokumentarno-literarnimi zapisi in mnogimi barvnimi fotografijami iz obdobja 2003–2019 je razdeljena na tri poglavja. V prvem, poimenovanem Profesor, spoznamo avtorjevo profesionalno delovanje ("Moj poklic, ki ga rad opravljam, je profesor na gimnaziji. /…/ Veliko mladih stopa ob moji senci in dobro se počutim. Ustvarjam prijetno okolje in lepo mi je."). Da rad potuje, nakaže tudi v članku, v katerem opiše sicer službeno pot na Slovaško v okviru projekta Erasmus ("Zaplavati v prijetni vožnji nekam v neznano, prepustiti se dogodivščinam. Samo vstran, po koroško 'nekam bek'!"). Da so mu še posebno blizu gore, pa zaslutimo tudi iz potopisa o vzponu na Olševo z dijaki in avanturističnem prenočevanju v Potočki zijalki.
Ta vidik Lodrantovega delovanja je poudaril tudi njegov nekdanji dijak Matjaž Šerkezi, eden od piscev spremne besede: "Tvoje poslanstvo športnega pedagoga je v tistem gimnazijskem obdobju pomembno vplivalo na moj odnos in razmišljanje o športu. Najina kasnejša skupna pot v gorah ni naključje. Je del zgodbe tvojega poslanstva, ki ga še danes opravljaš kot učitelj športne vzgoje. Knjiga, ki je pred nami, pa je tvoje poslanstvo za prihodnje generacije." Dijake, ki "če še niso, bodo morda kasneje v življenju zaslutili, kaj jim je z vzponom želel dati, kaj hotel s taborjenjem v gorah povedati, na kaj je mislil, z njimi čutil in jim iz srca privoščil", omenja tudi drugi pisec spremne besede Jurij Gorjanc, Lodrantov sopotnik na gorskih turah in odpravah, ki pa poudari še eno vrednost knjižne novitete. Ta namreč ni le zbir golih opisov poti, temveč prinaša tudi avtorjeva razmišljanja o sebi, drugih in svetu. Ali z Gorjančevimi besedami: "Ko berem Stančeve zapise, predvsem o gorah, se ne morem izogniti misli, da ne pripoveduje toliko o zunanjih dogodkih in opažanjih, čeprav tudi. Če znamo brati, opazimo, da orisuje tisto, kar je v njem, morda tudi v vsakem od nas." Z razmišljanjem o tem, kakšen je (kakor za koga) "perfect day", se tudi zaključi prvo poglavje.

image
Notranjost knjige. Zgodbo pripovedujejo tudi fotografije.
(Vir: knjiga)
image
Knjiga je bogato opremljena s fotografijami avtorja (in članov alpinističnih odprav).
(Vir: knjiga)


Od domačih gor do Afrike

Avtor je drugo poglavje poimenoval Med nebom …, tretje pa … in zemljo. Kronološko nanizani zapisi odražajo njegov moto oziroma pesem (napisano za kitaro in glas): "Poletel bom kot Ptica/v širni, daljni svet,/tja, kjer ni sovraštva,/kjer Ljubezen obvlada svet."
Prvi zapis je o vzponu štirih kolegov na italijansko-švicarsko goro Monte Rosa, z vrhom Dufourspitze (4634 m) drugo najvišjo goro v Alpah in Evropi zunaj Kavkaza.
Leta 2007 se je avtorju izpolnila želja, da bo "enkrat odjadral v mistični svet Himalaje", udeležil se je namreč odprave koroških alpinistov v Nepal, pod Everest, in se povzpel na Island Peak (6189 m), kjer je s pogledom "proti valovom beline in temam neskončnih globin" razmišljal: "Ali je svet res tako velik? Strašen je pogled iz letala, ampak vreden je več zdaj naš veličasten pogled na življenje, ki je v polni meri pod nami!" Zapis je Lodrant naslovil Dotikanje Himalaje. Bralca nato popelje na Kavkaz, kamor je leta 2009 – s ciljem osvojiti Elbrus – odšla alpinistična odprava, ki jo je vodil najboljši ekstremni smučar na svetu, Davo Karničar, sicer Lodrantov sošolec s fakultete.
Naslednja besedila so posvečena domačim goram, kamor – kot pobeg v samoto – gre Lodrant pogosto, in sicer "na Peco, na Obir ali samo na Uršljo goro 'špricat' energijo". Raduho si je privoščil tudi za rojstni dan. Peco tudi za zimsko turo. V zapisu o vzponu po Centralni smeri v Veliki Babi na Jezerskem pa ga spoznamo tudi kot plezalca. Ki se čez nekaj let preizkusi še v "zimski klasiki", Teranovi smeri v Dolgem hrbtu, prav tako na Jezerskem.
Poglavje, ki je tudi najdaljše, tvorijo še zapisi o odpravah v Iran, na vrh Damavand, 5671 m, spet pod vodstvom Dava Karničarja (od koder so se vračali "drugačni: Bili smo močni. Bili smo srečni. Pravijo, da se z gore daleč vidi. A brez dobrote in hvaležnosti se na vrh gore ne pride. Hvala za mnogo."), in v Kirgizistan, na Peak Lenin (7134 m), pod vodstvom Jurija Gorjanca (kjer so morali obrniti pri taboru 3, 6800 m visoko: "Pokopati vse, za kar se pripravljaš in odrekaš pol leta, je huda preizkušnja. V takih situacijah odločajo trenutki moči in trenutki slabosti, ugodja, neugodja, a nagla odločitev je le ena."), o vzponu na 3798 m visoki Grossglockner/Veliki Klek ter o obisku Dolomitov.
image
Avtorja spoznamo tudi kot pesnika. To pesem je postavil na začetek knjige.
(Vir: knjiga)
Za slednjo "gorsko radost" je bila zaslužna žena Jadranka, ki je izbrala tudi cilje potovanj, popisanih v zaključnem poglavju knjige. Kot je zapisala v spremni besedi, je destinacije večinoma izbirala sama, skoraj vedno vse tudi organizirala: "Stanč se je z izborom vedno strinjal, včasih pa sem čutila, da si je želel še več tistih 'svojih destinacij', povezanih z gorami, z zelo visokimi gorami." Par je skupaj spoznaval Tajsko, Jamajko, Mehiko, Tanzanijo, Maldive in Šrilanko, Lodrant pa je svoja/njuna doživetja in občutke podelil tudi med bralce knjige, ki gotovo ne bo zadnja.

image
Knjiga se zaključi z avtorjevo pesmijo Kamen.
(Vir: knjiga)