A. Č. K.
8.1.2022

Knjiga o kulturni dediščini občine Radlje ob Dravi

Knjiga o kulturni dediščini občine Radlje ob Dravi
Srečko Štajnbaher. Vir: Knjiga Samostan dominikank v Radljah ob Dravi.
Kultura

Med knjižne izdaje, ki so izšle minulo leto in so pomembne z domoznanskega vidika, prav gotovo sodi tudi obsežna, vsebinsko poglobljena in oblikovno zelo privlačna monografija o kulturni (pa tudi naravni) dediščini na območju radeljske občine.

Zbornik je v skladu s svojim vsakoletnim programom izdaje tovrstnih publikacij izdalo in založilo Slovensko konservatorsko društvo (SKD) ob sofinanciranju Občine Radlje ob Dravi. "Namen pričujoče publikacije je opozoriti na pomembnost ohranjanja in varovanja kulturne dediščine, ki so jo ustvarjali naši predhodniki. Ta dediščina je priča nekdanjega družbenega in socialnega stanja. Upravičeno lahko trdimo, da so nam predniki pustili veliko dolžnost, da to dediščino ohranjamo tudi za naše naslednike," je v uvodu zapisal predsednik SKD Srečko Štajnbaher, ki je tudi avtor vsebinskega koncepta zbornika.

"Pričujoča publikacija naj bo zvesta spremljevalka vseh generacij naših krajev in vodilo pri ravnanju z naravno in kulturno dediščino," je v spremni besedi poudaril tudi radeljski župan mag. Alan Bukovnik.

Knjiga, ki obsega več kot 200 strani, opremljenih z veliko fotografij, vsebuje osem prispevkov devetih avtorjev in avtoric, strokovnjakov na svojih področjih, v zadnjem poglavju pa so zbrani vsi viri in literatura.

Dr. Igor Žiberna predstavi glavne geografske značilnosti občine. Analizira izbrane reliefne značilnosti (nadmorska višina, naklon, ekspozicija), litološko zgradbo, tipe prsti in podnebne značilnosti. Prikazane so tudi glavne demogeografske značilnosti in razvoj prebivalstva od sredine 19. stoletja. V članku so analizirane še značilnosti rabe tal in glavni procesi spreminjanja rabe tal po letu 2000.

image
Naslovnica
Foto: Andreja Čibron Kodrin. Vir: Knjiga

Arheološki vpogledi v radeljsko preteklost je naslov prispevka Saše Djura Jelenko in Mihele Kajzer. V članku predstavita arheološka najdišča in slučajne najdbe s širšega območja občine. Podrobneje so predstavljeni Jama pod Herkovimi pečmi ter kamnita orodja z Radeljskega polja in Kozjaka. Avtorici pojasnita tudi, da je rimsko obdobje dobro izpričano s sledovi rimske ceste, nagrobnimi spomeniki in žganim grobom z značilnimi ženskimi pridatki. Najdbe so iz različnih obdobij, od mlajšega paleolitika do zgodnjega novega veka.

Nina Nahtigal obravnava sakralno kulturno dediščino: "Dravska dolina je pomembneje stopila v zgodovino šele v zvezi s šentpavelskim samostanom, ki je bil ustanovljen leta 1091 v Labotski dolini. Samostan je močno koloniziral dravski svet in premagal do takrat neprehoden dravski gozd – s tem pa odprl tudi pot trgovanju in pričetku razvoja dravskega sveta. Samostani so bili nosilci verske, umetnostne, kulturne in izobraževalne dejavnosti, z gradnjo cerkva pa so spremenili kulturno podobo naše krajine. Cerkve, kapele, znamenja in druga sakralna dediščina, ki je nastala v Radljah in okolici ter na pobočjih Pohorja in Kozjaka, pomenijo pomembno kulturno dediščino doline in širšega prostora ter so odraz tako kulturno-umetniških ambicij kot tudi vsakdanjega življenja na tem območju."

O samostanu dominikank piše dr. Vinko Skitek. Sledimo njegovi zgodovini od nastanka leta 1251 v takratnem Marenbergu, preko razvoja in problematike skozi stoletja do ukinitve leta 1782. Avtor je predstavil tudi usodo samostanskih poslopij in samostanskega premičnega premoženja v desetletjih zatem.

image
Ob poti od parka po pobočju do vrha griča Kalvarija stojijo baročne kamnite plastike v naravni velikosti, ki ponazarjajo postaje križevega pota. Na vrhu griča stoji osrednji prizor – skupina Križanja.
Tomo Jeseničnik. Vir: Knjiga

"V občini Radlje ob Dravi se je na podeželju ohranilo nekaj pomembnih nepremičnih spomenikov iz kmečkega okolja. Posebnost območja so hiše dimničnega porekla, ki med svojimi stenami skrivajo prvine arhaičnih stavbnih oblik ter nam ohranjajo spomin in vedenje o načinu življenja v preteklosti," ključne značilnosti stavbne dediščine podeželja v obravnavani občini izpostavi Lilijana Medved, ki poleg bivališč predstavi tudi značilna gospodarska poslopja.

Zgodovinskemu razvoju Radelj ob Dravi z okolico od prazgodovine do druge svetovne vojne je posvečen prispevek Mateje Jevšnik. Kot zanimivost povzemamo nekaj njenih navedb: "Razvoj prometa in prvih naselbin tega območja sega v železno dobo, naselitev Slovenov pa datira v 6. in 7. stoletje. Radlje se prvič omenjajo v listini iz leta 1161 kot gručasta vas. Sedež marenberške gospoščine je bil marenberški grad, ki ga je v 13. stoletju pozidal Albert Trušenjski na šentpavelski zemlji. Marenberška gospoščina je pridobila pomen v času Sigfrida Marenberškega. Leta 1286 so Radlje dobile trške pravice. V 13. stoletju je trg postajal gospodarsko in cerkveno središče širše okolice. Leta 1437 se za Marenberg omenja deželsko sodišče gospoščine, v trgu je bil tudi sedež mitnice in nižjega sodstva. Marenberška cerkev je prvič omenjena leta 1251, njen nastanek pa najbrž sega v 12. stoletje."

image
Sv. Anton na Pohorju, Kuternikova hiša dimničnega porekla s pečjo in dograjenim štedilnikom.
Tomo Jeseničnik. Vir: Knjiga

Štirje rodovi zavedne slovenske rodbine Pahernik so zaznamovali razvoj Vuhreda in okolice, še zlasti Franjo Pahernik, pionir sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, čigar poslanstvo nadaljuje Pahernikova ustanova. Članek Alenke Verdinek o dediščini rodbine Pahernik se osredotoča na stavbno in naravno dediščino, povezano s Pahernikovimi. "V Vuhredu so zgradili novo cerkev sv. Lovrenca, žago, elektrarno na vodni pogon, dve stanovanjski stavbi, Pahernikovo in Pogačnikovo vilo, na pokopališču nagrobno kapelo. Na Bolfenku v Hudem Kotu so postavili šolo, v Radljah ob Dravi pa pripomogli k izgradnji Sokolskega doma."

Knjigo sklene prispevek Zmaga Žorža o Remšniku in njegovih mineralih. Avtor predstavi zgodovino rudarjenja na Remšniku, geološko zgradbo remšniškega nariva in minerale, ki so bili najdeni v opuščenem rudniku na Remšniku. Izvemo tudi, da sta geološka pestrost na obeh straneh državne meje in veliko število mineralov botrovala prvi mednarodni geološki poti med Slovenijo in Avstrijo.

Knjiga je izšla v nakladi 1000 izvodov, oblikoval jo je Edi Koraca.

image
Cerkev sv. Lovrenca v Vuhredu.
Foto: Tomo Jeseničnik. Vir: Knjiga