Rozmari Petek
14.9.2021

Šoštanj: Slabe novice namesto še slabših scenarijev

Šoštanj: Slabe novice namesto še slabših scenarijev
Sašo Bizjak Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je včeraj v Velenju trasiral pot za državno pomoč Tešu. V ozadju (levo) državni sekretar Blaž Košorok in generalni direktor HSE Viktor Vračar 
Aktualno

Konec ugibanj: Premogovnik bo deloval le do leta 2033. Nova obljuba: Da bo skupaj s Termoelektrarno do takrat sploh ostal med živimi, pa bo pomagala država.

Vladni obisk regije je na predvečer uradnega obiska Šaleški dolini prinesel slabše novice, kot so si jih obetali. Ministrstvo za infrastrukturo vztraja pri letnici zaprtja energetskih objektov v dolini 2033 (vsaj Premogovnika Velenje, medtem ko bi Teš lahko preživel s kakšnim drugim energentom, denimo plinom). Mnenja minister Jernej Vrtovec ni spremenil niti po tem, ko si je ves dan, v družbi županov in vodilnih v energetskih podjetjih, ogledoval premogovnik in elektrarno.

"Poklon knapom, v kakšnih razmerah opravljajo zelo častno delo. Enako velja za strokovnjake v elektrarni," je začel minister. "Zavedamo se pomena Teša in Premogovnika Velenje in oskrbovanja tretjine Slovenije z električno energijo. Zavedamo se pa tudi problema, ki nastaja in je finančno pogojen. Teš je lani ustvaril okoli 250 milijonov evrov izgube, cena okoljskih kuponov je že blizu 65 evrov. To narekuje izreden tempo tudi pri sprejemanju naših odločitev." Letnica izstopa 2033 je tako optimalna, je dejal minister, saj da v tem obdobju lahko zagotovijo dovolj finančnih sredstev za prestrukturiranje. "Od Evropske komisije lahko v prvem 'šusu' pridobimo okoli 240 milijonov evrov denarja, ki ga lahko vežemo na različne razpise, da se regija lažje prestrukturira. Poudarjam, da vlada ne bo pustila ljudi samih, ampak bomo regiji pomagali, da se prestrukturira, da se zagotovi novih pet tisoč delovnih mest," je poudaril.

"Ne želimo si nekontroliranega opuščanja premoga"

A pomoč bo že do leta 2033 potrebna Tešu in Premogovniku. Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnice energetskih družb v Šaleški dolini, Viktor Vračar je bil pri opisu finančnih težav precej slikovit. "Razmerje med ceno lignita in ceno kuponov je takšno: 2,3-krat toliko kot plača Teš Premogovniku, gre za okoljske kupone. Še bolj plastično: za 100 milijonov evrov letnega plačila premogovniku bi moral Teš po današnjih cenah plačati še 230 milijonov evrov za kupone. Pri približno 250 milijonov evrov letnega prihodka od prodaje električne energije je popolnoma jasno, da je to dolgoročno nevzdržno in da gospodarska družba v posredni državni lasti tega nikakor ne more več sama uravnavati, nima pa vpliva na razbremenitev tega bremena ali vplivati na ceno kuponov," je dejal Vračar. Državna pomoč v eni od oblik – trenutno naj bi bili na mizi trije scenariji – bo tako nujna. A le ob pogoju določitve letnice izstopa. "Če želimo stabilizirati HSE, se moramo dogovoriti o letnici izstopa iz premoga. Ta letnica je torej 2033. Nadaljnje je finančna situacija okrog Teša takšna, da če država nič ne naredi, potem bomo naslednje leto tik pred tem, da gre Teš v stečaj. In bomo priča temu, da bi bilo opuščanje premoga nekontrolirano – tega si nihče ne želi."

Prošnje za državno pomoč v HSE še niso vložili
Medtem so nam iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), odgovorili, da so njihove strokovne službe v letošnjem letu zaradi negativnega trenda gibanja cen emisijskih kuponov pripravile vrsto različnih scenarijev za soočenje s situacijo: "Med njimi je v primeru zaostritve predlagana tudi prošnja za državno pomoč, vendar take prošnje še nismo vložili." Da gre za usklajeno državno reševanje TEŠ, kaže tudi odgovor Slovenskega državnega holdinga (SDH) na to temo: "Poslovodstvo HSE je pripravilo ocene in scenarije poslovanja termodivizije in pripravlja načrt sistemskih ukrepov. Dejstvo je, da modeli rešitev za proizvodnjo električne energije iz premoga v državah EU temeljijo na mehanizmih državne pomoči, zato tovrstnega ravnanja ne moremo izvzeti iz možnih oblik reševanja problema HSE."
In kaj kažejo številke? Tako Termoelektrarna Šoštanj kot Premogovnik Velenje sta leto 2020 končala z izgubo. Izguba TEŠ je znašala 280,4 milijona evrov, izguba Premogovnika Velenje pa 9,6 milijona evrov. V letnem poročilu za preteklo leto je objavljena slabitev sredstev termodivizije skupine HSE v višini 243,5 milijona evrov.
Zavoljo naraščanja cen emisijskih kuponov bodo morali sredstva slabiti tudi letos, zato bi lahko letošnja izguba TEŠ presegla 560 milijonov evrov, kar bi privedlo do kapitalske neustreznosti in plačilne nesposobnosti. (skl)

Državno pomoč bo morala odobriti Evropska komisija

Se je pa pred pomočjo treba uskladiti z Evropsko komisijo, je nadaljeval minister. Vendarle bo šlo za finančno pomoč za nekaj, kar Evropska komisija terja, da opustimo, je poudaril. "Odločitve niso lahke, terjajo znatne finančne vložke, zagotovo pa bo eno odločitev treba pridobiti," pravi minister. "Ena od možnosti je modernizacijski sklad, drugo je podnebni sklad, iz katerega bi se črpala sredstva za nove projekte, ne za stare. Tretji je CRM-mehanizem, ki je časovno omejen do leta 2025. Tu se bomo morali vsi skupaj zelo potruditi in prepričati komisijo," je dodal državni sekretar Blaž Košorok. "Gre za elemente, ki so jih tudi druge države vpeljale, ker v Evropi ni termoelektrarne, ki tako obveznost lahko prenese. Zagotovo pa ne tiste, ki še niso amortizirane in nosijo obveznosti do kreditodajalcev," je dodal Vračar.

Vsaj včeraj je bilo videti, da so se lokalne skupnosti, z izjemo sindikata, sprijaznile z letnico, kateri so, z izjemo občine Šoštanj, nasprotovale. Sploh, če bodo držali obljubo in do novega leta vložili predlog Zakona o postopnem zapiranju premogovnika, ki mu mora slediti še Zakon o prestrukturiranju.