Elizabeta Planinšič
28.2.2021

Primer Petek: 20 let od zločina, ki je (in bo) ostal nekaznovan

Primer Petek: 20 let od zločina, ki je (in bo) ostal nekaznovan
Bobo Miro Petek je imel srečo, da je preživel. A obsodbe svojih napadalcev (še) ni dočakal.
Aktualno

Danes je točno dvajset let od napada na takratnega Večerovega novinarja, danes politika v vrstah SDS Mira Petka. Naročnik napada nikoli ni bil odkrit.

Pepelnična sreda se je iztekala. 28. februarja 2001. Takrat Večerov novinar Miro Petek se je zvečer, bilo je nekaj po 21. uri, vračal domov z dela. Vzvratno je postavil avto pod nadstrešnico ob svoji stanovanjski hiši v Mežici in izstopil iz vozila. Tedaj pa sta ga napadla neznanca. Z udarci po glavi - tudi palico sta imela - sta ga spravila na tla in ga ležečega še brcala. Ne, da bi spregovorila eno samo besedo. Nato pa zbežala. Hudo poškodovanemu Petku se je uspelo privleči do vhoda v hišo in priklicati ženo, ta pa je nato poklicala policiste in reševalce.

Večerovega koroškega dopisnika so odpeljali v bolnišnico. Imel je hudo poškodovano lobanjo, zdrobljen nos, čeljustnico in obe ličnici. O motivu napada je bil Petek jasen že bolnišnici - njegovo delo. Vrstile so se obsodbe brutalnega napada na novinarja, kakršnega v državi še nismo imeli - tako od novinarskih združenj kot od politike. Takratni generalni direktor policije Marko Pogorevc je v urah po napadu dejal: "Policija bo naredila vse, da bo krivca oziroma krivce tega nizkotnega obračuna dosegla roka pravice."

Zadihani policisti, zagreti politiki

Dva tedna po napadu - policijska preiskava je bila še v teku - je Večerova hiša razpisala denarno nagrado za informacije, ki bi pripeljala do napadalcev. Milijon tolarjev je bilo ponujenih. A nagrada ni bila nikoli izplačana. A ne le Večer, tudi posamezniki so razpisovali nagrade za koristne informacije. A teh očitno ni bilo, saj so vse nagrade ostale pri tistih, ki so jih ponujali. 19. marca je bil Miro Petek izpuščen iz bolnišnice, čakalo pa ga je še dolgotrajno zdravljenje. Storilcev policija še vedno ni imela. Tri tedne po napadu pa je razkrila motiv za napad na Petka: maščevanje. A maščevanje za kaj, niso povedali. Lahko bi bili ne le službeni, temveč tudi osebni razlogi, so pojasnjevali. Le dan kasneje je pred novinarje stopil Pogorevc in razlagal, da preiskava traja dalj časa, ker morajo biti temeljiti. "Lahko pa izrazim svoje prepričanje, da bodo storilci znani in da jim že dihamo za ovratnik. In oni to zelo dobro vedo," so bile njegove besede. Pojasnjevali so, da so zaslišali ali opravili razgovore s stotinami ljudi, opravili tudi več poligrafskih testiranj. Ustanovljena je bila posebna skupina za preiskovanje primera. A kljub izjavam o dihanju za ovratnik učinka ni bilo. Dihali so in dihali, a preiskava je trajala in trajala.

Kronologija primera Petek
• 28. februarja 2001 okoli 21.30 neznanci Večerovega novinarja Mira Petka napadejo pred njegovo hišo v Mežici.
• 24. oktobra 2001 je bila ustanovljena preiskovalna komisija za ugotovitev ozadja in vzrokov napada na novinarja ter morebitne vpletenosti in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
• Aprila 2002 se na pobudo Društva novinarjev Slovenije začne posebna preiskava Mednarodne zveze novinarjev (IFJ). V Slovenijo dopotuje preiskovalec IFJ Alexander Sami, ki opozori na številne pomanjkljivosti uradne preiskave.
• 2. avgusta 2002 se primer prenese s slovenjgraškega na mariborsko okrožno državno tožilstvo.
• 16. septembra 2003 je aretiranih šest ljudi zaradi suma vpletenosti v napad, osumljena sta še dva, ki pa sta zaradi drugih kaznivih dejanj v priporu.
• 19. septembra 2003 tožilstvo predlaga uvedbo sodne preiskave zoper šesterico osumljenih - ta se opravi na slovenjgraškem sodišču.
• 10. februarja 2004 tožilstvo vloži obtožnico zaradi poskusa umora iz koristoljubja in pomoči pri tem dejanju.
• 12. maja 2004 se na okrožnem sodišču v Murski Soboti začne sojenje Andreju Štrucu, Dragu Hojniku, Nevenu Koludroviču, Stanislavu Vogrincu in Branku Pucu.
• 9. junija 2004 je spisano končno poročilo parlamentarne komisije. Ta je ugotovila, da je bil Miro Petek skoraj umorjen, ker je javno opozarjal na nepravilnosti in o tem javno pisal. "Ni mogoče potrditi neovrgljivo suma vpletenosti nosilcev javnih funkcij, kakor seveda tudi ni mogoče tega popolnoma ovreči," je sklep komisije.
• 29. avgusta 2005 se sojenje konča z oprostilno sodbo za vseh pet obtoženih.
• Avgusta 2006 mariborsko višje sodišče potrdi oprostilno sodbo.

Nezadovoljni z delom organov odkrivanja in pregona, pa tudi zaradi sumov, da je bil Petek pretepen zaradi primerov, o katerih je pisal, so se vpletli še politiki. Konec oktobra 2001, torej osem mesecev po napadu, je bil objavljen akt o ustanovitvi posebne preiskovalne komisije v primeru Petek. A začelo se je s prepiri - kdo je sploh predlagal ustanovitev komisije, kdo jo bo vodil. Predvsem takrat koalicijska LDS in opozicijska SDS sta si stali nasproti. A konec decembra je preiskovalna komisija le bila sestavljena - vodil jo je Mirko Zamernik iz SDS.

Med najbolj izpostavljenimi ljudmi, o katerih je pisal Petek, je bil koroški podjetnik Janko Zakeršnik, tedaj osumljen davčne utaje v povezavi z NKBM. Ta naj bi bil zahteval, da Petka utišajo, sicer bo to uredil sam. In to le nekaj ur pred napadom. Zakeršnik je kasneje vse te očitke zavrnil, zoper novinarje, ki so o tem pisali, pa sprožal tožbe.

image
Pred hišo v Mežici so novinarja čakali napadalci.
Janko Rath

Politiki so se lotili dela, policijska preiskava pa ni dala rezultatov. Vse več je bilo pozivov novinarskih združenj, tudi mednarodnih, naj se končno kaj premakne, da je preiskava zastala. Policija je medtem na tožilstvo v Slovenj Gradcu napisala ovadbo zoper neznane storilce zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Novinarjem pa so na vprašanja odgovarjali, da intenzivno delajo.

​Skoraj dve leti in pol po zločinu aretacije

Leto in pol od brutalnega napada je prišla novica, ki je presenetila. Primer Petek se je s slovenjegraškega tožilstva - to je ves čas usmerjalo policijsko preiskavo - preselil na mariborsko okrožno državno tožilstvo, točenje v roke vodje tega tožilstva Elizabete Györkös. Slovenjegraški tožilci so namreč predlagali izločitev - povod so bili neverjetni pritiski nanje, osebne diskreditacije in žalitve. Da ni več klime, v kateri bi se lahko ukvarjali s primerom, so dejali. Na generalno državno tožilko Zdenko Cerar so sicer z vseh strani pritiskali, da bi primer prevzela posebna skupina za pregon organiziranega kriminala, a Cerjajreva je zatrjevala, da to ni primer, ki naj bi ga preiskovala ta skupina.

Policija bo naredila vse, da bo krivca oziroma krivce tega nizkotnega obračuna dosegla roka pravice

Prišla je že druga obletnica napada na Večerovega novinarja, a rezultatov ni bilo. Je pa v tem času bilo sprejeto vmesno poročilo delovanja posebne parlamentarne komisije, ki je bilo precej očitajoče prav do organov odkrivanja in pregona. Nesodelovanje se jim je očitalo. Policija in tožilstvo pa v odgovor komisiji - preiskava bi bila končana prej, če ne bi bilo motečih elementov. Med te so poleg politikov spadali tudi novinarji.

Nato pa je prišel 16. september 2003. Policija je aretirala šesterico domnevnih osumljencev. Poskus umora je bila kvalifikacija, za katero se je odločila pristojna tožilka. Da je osumljencev šest, a sta dva že v priporu zaradi drugih kaznivih dejanj, je bilo sporočeno medijem. Pripor je bil odrejen zoper nekatere od osumljenih, v roke je zadevo prevzelo sodišče. Odrejena je bila sodna preiskava, ki je trajala nekaj mesecev. 10. februarja 2004, torej slaba tri leta od napada v Mežici, je Györköseva vložila obtožnico zoper peterico - Andreja Štruca, Nevena Koludroviča, Draga Hojnika, Stanislava Vogrinca in Branka Puca. Mesec dni kasneje je padla odločitev - sojenja ne bo v Slovenj Gradcu, temveč v Murski Soboti. Večina slovenjegraških sodnikov se je namreč že seznanila s spisom v času preiskave, torej so bili "okuženi". V Murski Soboti je zadevo dobil kot predsednik senata v roke sodnik Branko Palatin.

A še preden se je sojenje začelo, je postalo jasno, da bo to polno zapletov in pravnih manevrov z ene in druge strani. Še preden so obtoženi prvič sedli na zatožno klop, se je javnosti razkrila ena od anonimnih prič, na katerih je tožilstvo gradilo svoje obtožbe. Alen Robar je dejal, da je v preiskavi lagal. Povedal je to, kar naj bi mu bila naročila policija in tožilstvo, za to pa naj bi bil prejel plačilo - štiri tisoč takratnih slovenskih tolarjev. Obramba obtoženih je tako, še preden se je sojenje začelo, ovadila policiste in tožilko, ob samem začetku sojenja pa terjala izločitev tožilke.

V tem času so se prvič pojavile tudi informacije, da Miro Petek zapušča novinarske vode in bo na jesenskih volitvah kandidiral na listi SDS.

image
MIro Petek je še pred sodbo zaradi napada nanj zapustil novinarske vrste in odšel v politiko.
Robert Balen

Dvajsetega maja 2004 je bila na sodišču v Murski Soboti prebrana obtožnica. Štruc, Koludrovič, Hojnik in Vogrinec so, je pisalo, pri kaznivem dejanju poskusa umora delovali kot sostorilci. "Šlo je za delitev vlog med njimi, pri čemer je Štruc prejel naročilo in 20.000 nemških mark od neznanega naročnika za to, da umori Petka. Z obljubo plačila za izvršitev naročila je Štruc pridobil druge izvajalce, izdelal je tudi načrt za napad in si sposodil avto, ki so ga uporabili za vožnjo na Koroško, prav tako je opravil izplačilo," je pisalo. Po ugotovitvah mariborske tožilke sta bila Koludrovič in Hojnik izvršitelja napada, Vogrinec pa voznik in stražar. Štruc pa naj bi bil seznanil Puca z načrtom in mu naročil, da obtožence vodi na kraj dejanja in jim pokaže Petkovo hišo, kar je Puc tudi naredil in tako pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja. Obtožnica je tudi opisovala dogodke usodnega večera. Koludrovič in Hojnik naj bi bila skrita počakala Petka, ki je okoli 21.30 izstopil iz avtomobila. Takrat se mu je od zadaj približal Hojnik in ga s palico za baseball udaril po glavi, vendar ga, ker se je Petek zaradi šuma obrnil v desno in nazaj, ni zadel pravokotno v zatilni del, kamor je udarec usmeril, ampak v predel desnega temena pod kotom, tako da se je sila udarca razpršila. Kot je bilo pojasnjeno v obtožnici, se je zaradi udarca Petek opotekel nekaj korakov in padel naprej na koleno, nato pa obležal na tleh pred avtomobiloma, kjer sta ga nato Koludrovič in Hojnik s težkimi zimskimi čevlji brcala po glavi. Ko je Petek zaradi številnih poškodb obležal negiben, sta Koludrovič in Hojnik v zmotnem prepričanju, da je mrtev, odšla na cesto, kjer ju je z avtomobilom že čakal Vogrinec in jih odpeljal s kraja kaznivega dejanja, je bilo zapisano v obtožnici.

Vseh pet je očitke iz obtožbe zavrnilo in prepričevalo sodišče, da niso krivi, da z napadom na Petka nimajo ničesar skupnega.

Za 166 tisoč evrov odškodnin
Zaradi dni, preživetih v priporu, in zaradi neutemeljenega kazenskega pregona je četverica obtoženih, kasneje oproščenih, od države terjala odškodnino. Neven Koludrovič je terjal 231 tisoč evrov, prisojenih mu je bilo 50 tisoč, po pritožbi na vrhovno sodišče pa mu je bil znesek znižan na 40 tisoč evrov. Drago Hojnik je želel 124 tisoč evrov, prisojenih mu je bilo 50 tisoč. Največ, 60 tisoč evrov, je dobil Andrej Štruc, ta je sicer želel izterjati 412 tisoč evrov, saj je v priporu preživel 714 dni. Stanisav Vogrinec je terjal 49 tisoč evrov, dobil pa je 16 tisoč. Branko Puc, ki je kot peti sedel na zatožni klopi, proti državi ni vložil tožbe zaradi neupravičenega pripora, saj je bil v času aretacij v priporu zaradi druge zadeve. Je pa vložil tožbo zaradi protipravnega kazenskega postopka. S tem sicer ni dosegel nič, saj mu ni uspelo dokazati, da je država ravnala nezakonito.

Medtem ko so na sodišču dodobra začeli razčiščevanje primera, pa je delo končala parlamentarna preiskovalna komisija - izdano je bilo končno poročilo. In kakšni so bili zaključki?

​Anonimne priče, varovana tožilka in oprostilna sodba

Člani komisije so si bili enotni, da je v ozadju poskusa umora Mira Petka njegovo novinarsko delo. Ta ugotovitev, ki je tudi ugotovitev policije in tožilstva, naj bi močno ožila krog naročnikov. "Gotovo gre za ljudi iz gospodarstva in bančništva, saj je ravno o njih najbolj ostro pisal. Novinar je bil torej skoraj umorjen zaradi svojega dela. Če primer ne bo razrešen, bodo v Sloveniji še zmeraj obstajali določeni ljudje, ki so dovolj vplivni, da so nedotakljivi. Takšne razmere in tisti, ki jih ne jemljejo resno, zaslužijo vso kritiko," so zapisali preiskovalci. Preiskovalci so opozorili, da političnega ozadja ne morejo izključiti. "Še zmeraj obstaja možnost, da ima napad na novinarja politično ozadje. Natančneje, sam napad verjetno nima političnega ozadja. Zapleti, ki so sledili, pa puščajo možnost, da se je pozneje v zadevo - vsaj posredno - vpletel kdo od nosilcev javne funkcije." Preiskovalci pa so bili kritični do sodelovanja državnih organov. Skoraj vsi predstavniki teh organov, ki so bili zaprošeni za posredovanje podatkov, so si vzeli diskrecijsko pravico, da ocenjujejo, kaj lahko komisiji posredujejo in kaj ne. "Takšen način onemogoča učinkovito preiskavo in povzroča dvom o njeni smiselnosti," so opozorili.

Predsednik komisije Mirko Zamernik je po tem, ko je bilo poročilo sprejeto, dejal: "Moja ambicija na začetku je bila, da bi prišli tako daleč, da bi lahko začeli ugotavljati politično vpletenost. A ker naročniki niso vsaj tam, kjer so domnevni napadalci, to ni bilo mogoče. Karkoli se bo dogajalo s poročilom, sam vsega ne ocenjujem kot velik dosežek. Žal."

Tako parlamentarna komisija kot sodišče sta ugotovila le, da je bil Miro Petek napaden

V Murski Soboti se je med sojenjem zapletalo tudi z drugimi anonimnimi pričami, med postopkom pa je prišlo celo tako daleč, da je bila tožilka posebej varovana. Za to se je odločila policija, saj so tožilki grozili. Po 15 mesecih glavnih obravnav je bila 29. avgusta izrečena sodba. Sodni senat je peterico, ki je sedela na zatožni klopi, oprostil vseh očitkov. Sodišče je med procesom ugotovilo le, da je nekdo 28. februarja 2001 okrog pol desetih zvečer pretepel Mira Petka (ta je v tem času bil izvoljen kot poslanec iz vrst SDS) in ga poškodoval. Kako se je to zgodilo in zakaj, se ni izkazalo, prav tako ne, da bi bili storilci osebe na zatožni klopi. Tako je Palatin utemeljil oprostitev. In zavrnil tudi premoženjskopravni zahtevek, ki ga je v sodbi preko odvetnika Mira Senice vložil Miro Petek - za premoženjsko in nepremoženjsko škodo je terjal 27,730.649 takratnih tolarjev. Anonimnim pričam, na katerih je gradilo obtožbo tožilstvo, niso verjeli. Tožilka Györköseva je napovedala pritožbo. A ji tudi na višjem sodišču ni uspelo. Tam so namreč oprostilno sodbo peterici potrdili.

"Vse bolj je očitno, da ta napad ne bo nikoli kaznovan, ampak se množično nagrajuje tiste, ki so bili v poskus likvidacije kakorkoli vpleteni, ki niso hoteli ali niso bili sposobni narediti tistega, kar bi morali, da ne bi zločin ostal brez kazni. Nekaterim je pač podeljena popolna imuniteta, to pa so podelili tisti, ki so od tega imeli takšno ali drugačno korist. Pravna država pač ne deluje, še vedno smo na točki, ko je verjetnost, da bo nekdo kaznovan za kriminalna dejanja, zelo majhna in se tveganje še vedno splača," je bil komentar Mira Petka ob deseti obletnici napada nanj. "Žrtve nasilja, ki ni kaznovano, bomo očitno morale razmišljati o tožbah zoper državo, ki ne ustvarja takšnih pogojev, da bi bil kriminal raziskan in kaznovan in da bi ljudje varno živeli."

Danes večina molči
• Miro Petek o dogodku izpred 20 let zdaj za Večer ponovi zgolj, da se je tistega dne znova rodil, da pa je od tega minilo 20 let in vsega ne bo dodatno komentiral.
• Takratni generalni direktor policije Marko Pogorevc se sprva na naša sporočila ni odzival, na telefonski klic pa je dejal zgolj, da je v tujini.
• Višja državna tožilka Elizabeta Györkös, zdaj upokojenka, za Večer o primeru ni želela dajati izjav.
• Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je leta 2013 umrla.
• Sodnik Branko Palatin, zdaj je v funkciji predsednika murskosoboškega okrožnega sodišča, pravi, da ne more komentirati zadeve, ki jo je kot sodnik obravnaval. Tako tudi ni komentiral navedb nekaterih, da je prav zaradi primera Petek nato napredoval.
• Rado Bohinc, takratni notranji minister, pravi da je po njegovem mnenju policija takrat naredila vse, da bi odkrila naročnika in storilce brutalnega napada na novinarja. Sam pa da ne bo ocenjeval, kaj se je zgodilo v kasnejših postopkih. Bohinc opozarja še, da napadi na novinarje niso od danes, da se pojavljajo že od nekdaj in da jih ne gre jemati z lahkoto, ampak je vsakega posebej treba z vso resnostjo in skrbnostjo. “Medijska svoboda je svetinja, česar bi se politiki morali zavedati,” dodaja Bohinc.
• Srečko Krope, v času zločina direktor Policijske uprave Slovenj Gradec, zatrjuje, da je policija takrat naredila vse. “Tako, kot bi to storila danes.” In da so zaradi očitkov o slabem delu policije preverjali, ali to drži, in ugotovljeno je bilo, da so postopki tekli, kot so morali. “Je pa seveda interes policije, da se njihovo delo konča z obsodilnim sodnim epilogom, a se to žal v tem primeru ni zgodilo.”
• Mirka Zamernika, predsednika parlamentarne komisije, smo prav tako skušali povprašati za komentar, a nam ga na znane naslove in telefonske številke ni uspelo priklicati.

Na vprašanje, ali je policija primer napada na Petka že zaključila ali pa morebiti še skuša priti do naročnika, Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje odgovarja: "Glede preiskave kaznivega dejanja napada na novinarja smo po podaji kazenske ovadbe zoper storilce preverjali tudi, ali je napad naročila tretja oseba. Vsako informacijo, ki smo jo v tej smeri pridobili, smo temeljito preverili. Morebitni naročnik dejanja do zdaj ni bil izsleden. Vsi tovrstni primeri so odprti do zastaranja."