V.K.
9.10.2021

(PISMA BRALCEV) Južna obvoznica v Slovenj Gradcu: Nikoli ne bo mogoče saditi krompirja po asfaltu

(PISMA BRALCEV) Južna obvoznica v Slovenj Gradcu: Nikoli ne bo mogoče saditi krompirja po asfaltu
Jasmina Detela Septembrski protest nekaterih kmetov v Slovenj Gradcu pred MKC.
Aktualno

Odziv Andreje Hace na prispevek Južna obvoznica v Slovenj Gradcu tudi po javni razpravi ostaja kamen spotike, ki smo ga objavili 16. septembra.

Novinarka korektno povzema razprave sodelujočih na javni razpravi o dopolnjenem osnutku tretjih sprememb in dopolnitev OPN. Zmotilo nas je, da so v članku navedbe o hmeljarstvu, ki so sicer osebno mnenje župana in enega izmed sodelujočih v javni razpravi, vendar lahko zapis neke subjektivne sodbe, poudarjen v posebnem okvirju, površnemu bralcu ustvari napačen vtis, da gre za objektivno dejstvo.
Gre izsek iz razprave gospoda Metulja in smiseln povzetek županovega zaključka javne razprave, ki je v članku zapisan v poudarjenem okvirju: Dobra zemlja se uničuje z nasadi hmelja. Navedba je neresnična, njen namen pa je bržkone zavesti občane, da takšne zemlje ni škoda žrtvovati za cesto.
Preverljiva dejstva postavijo županove in Metuljeve sodbe na trhle noge. Zemlja na hmeljiščih po dolgem obdobju gojenja ostane najbolj kakovostna in primerna za gojenje raznovrstnih kultur. To je posledica tehnologije gojenja hmelja, ki zahteva fizično odstranjevanje plevela in čim večjo uporabo organskih hranil. Kakovost zemlje se redno nadzira zaradi zahtev kupcev. Na mnogih hmeljiščih se v času zamenjave sadik, kar traja dve sezoni na vsakih deset do dvanajst let, poseje žito, koruza ali fižol, ki je v Savinjski dolini posebej cenjen.
Hmelj je kultura, ki se v teh krajih goji že dobro stoletje. V tem času so se površine hmeljišč spreminjale. Največ jih je bilo po koncu druge svetovne vojne, ko so bila v Starem trgu, na Legnu in na večjem območju Šmartna. Danes rastejo na opuščenih hmeljiščih različne kulture.
Enako se lahko nekoč zgodi s sedanjimi hmeljišči. Tudi zaradi drugačnih tržnih pogojev, saj je vendar razumljivo, da se tudi kmet lahko prilagaja trgu. Pomembno pa je to, da se lahko zemlja na hmeljiščih kadarkoli uporabi za pridelavo hrane, posebej takrat, ko bi to zahtevale izredne razmere, kot so naravne nesreče, pandemije ali vojna.
Nikoli pa ne bo mogoče saditi krompirja po asfaltu. In v tem je bistvo. Župan, ki se s svojimi sodbami o hmelju postavlja ob bok Metulju in njegovim somišljenikom, očitno ne zmore načelno in neobremenjeno razmišljati ali pa ga tako kot Metulja vodijo nevednost, nasedanje psevdoznanosti in škodoželjnost, povezana s sovraštvom do uspešnih kmetov.


Andreja Hace, Slovenj Gradec