Urška Polanc
13.12.2020

Okrogla miza Pogled čez pot: Brez partnerstev ne gre, več glav več ve

Okrogla miza Pogled čez pot: Brez partnerstev ne gre, več glav več ve
Petra Lesjak Tušek
Aktualno

Na okrogli mizi Pogled čez plot, ki jo je KOROCIV - Koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije priredilo v okviru projekta projekta "Kovačnica idej, partnerstev in produktov za boljši jutri", so se sogovorniki po zoomu pogovarjali o kreiranju projektnih partnerstev in predstavitev dobrih praks uspešnih projektov iz ostalih regij.

Viktorija Barbič, direktorica A.L.P Peca, podjetja za razvoj in trženje produktov Mežiške doline, ki na lokalnem, regionalnem in tudi na nacionalnem nivoju deluje že 25 let, je uvodoma pojasnila namen njihove ustanovitve. Na lokalno območje Mežiške doline so pripeljali projekte, ki so se kazali ob procesu pridruževanja Evropski uniji. Kot pomembnejšo spoznanje po večletnem delovanju izpostavlja pomembnost partnerstev. "Eno izmed takih je LAS (lokalna akcijska skupina), lokalno partnerstvo, 37 jih je po vsej Sloveniji. LAS je tudi v Mežiški dolini. Ta partnerstva so osnova, da lahko na lokalno območje pripeljemo evropski denar. Da se pripravljajo projekti, ki so se financirali v zadnji evropski perspektivi 2014-2020, v kateri smo uspeli pridobiti sredstva iz treh različnih skladov," je razložila Barbičeva. Gre za edina sredstva, ki se podeljujejo na lokalni ravni, poudarja, območje pa lahko potem samo odloča, za kaj bo kupček denarja porabil in katere projekte na lokalnem nivoju bo podprl. Če pred 20 leti še ni bilo potrebe po združevanjih, je danes realnost drugačna, razmišlja, saj brez partnerstev ni projektov. Kot prvo v vsebinskem pogledu: "Če hočeš nekaj narediti kvalitetno, ne moreš vse sam, potrebuješ neko širino, ostale partnerje, ki pokrijejo vsebine, ki jih ti mogoče nimaš. Druga plat pa je tehnične narave, brez kvalitetnega partnerja enostavne ne uspeš na razpisih. Danes je že pravzaprav pogoj, na kateremkoli nivoju, predvsem pri evropskih projektih brez široko zastavljenega partnerstva, pokritosti po Evropi ne gre. To je danes postala nuja."

Povezava z nekom z izkušnjami

Da začetniki ali manjše skupine same nimajo dovolj kadrov, povezav oziroma zmogljivosti za pripravo projektov, zato lahko tu pomaga neka takšna struktura, kot je A.L.P., razmišlja Barbičeva. "Če imate dobro idejo, ki bi jo radi uresničiti, se je dobro povezati z nekom, ki ima na tem področju dosti izkušenj. Pomagal vam bo pripraviti vlogo, projekt, da se lahko nekam prijaviš. Nato vam bo stal ob strani še pri izvedbi. Tudi podjetja sicer pripravljajo vloge, ampak če želiš nekaj kvalitetno izvajati, moraš biti zraven od začetka in nato pri pripravi projekta," je povedala. Na lokalni ravni sicer zaradi majhnosti in poznavanja terena ni težko poiskati partnerja, težje pa je širše, na evropski ravni, je iz izkušenj povedala Barbičeva in navedla njihov uspešen primer Erasmusa +, ki so ga ravnokar zaključili. "V madžarski vasi so iskali partnerja v Sloveniji, z nami so stopili so v stik. Šli smo k njim, kjer smo se spoznali tudi z Norvežani, Francozi, ki so bili v partnerstvu. Čez eno leto je to osebno poznanstvo pripeljalo do tega, da smo skupaj pripravili projekt. Če se odločiš za povezovanje, se moraš, ko je priložnost, predstavljati tudi drugod. Potrebno je nameniti nekaj časa in denarja za to. Ko si enkrat zraven in se izkažeš kot partner, so ti odprte poti tudi za druge projekte," je zaključila. Tudi Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja, se strinja, da si s partnerjem močnejši: "Več glav več ve." Da največ sodelujejo s partnerji iz Češke, predvsem na področju kmetijstva, gozdarstva in kulturne dediščine, je povedal, prav tako z mestom Westport z Irske in LAS-om iz Biograda na Moru

Sinergija večjih z manjšimi sploh mogoča?

Aleš Zidar, strokovni vodja LAS med Snežnikom in Nanosom, ki spada med enega večjih LAS-ov v Sloveniji in predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja, je izpostavil vprašanje, če so sinergije med velikimi in manjšimi deležniki sploh mogoče. "Na našem področju je zelo zanimivo, da eden največjih turističnih organizacij na našem področju, tj. Postojnska jama od samega začetka ne sodeluje z LAS. So 'globalci', njih zanima globalni svetovni trg, ne zanima jih lokalno. Na žalost pa je današnja situacija s koronavirusom pokazala, kako pomembni so tudi 'lokalci'. To je tudi šola za naprej," je povedal. Opaža še, da je potrebno poiskati ravnotežje pri financiranju, tako zasebnikov kot občin, ki pogosto menijo, da so ta sredstva namenjena samo njim, kar pa ne drži, saj so namenjena vsem upravičencem na področju LAS. Darja Lahajner, koordinatorka projektov na Idrijsko-Cerkljanski razvojni agenciji Idrija izpostavlja, da imajo posebno območje, delali so na razvoju lokalnih jedi, bili so eni prvih, ki so certificirali idrijske žlikrofe. "Glede na to, da smo že imeli znanje in kompetence, nas je tudi kmetijski zavod iz Nove Gorice kot zunanje izvajalce povabil k projektu v interreg Italija-Slovenija, tam smo vzpostavili prve kontakte, dobro sodelovali," je povedala in dodala, kako pomembno je, da je partner zanesljiv, točen, natančen in vestno opravi svoje naloge. "Začeli smo s sodelovanjem preko teh zaščitenih jedi in lokalne kulinarike na območju Primorske. Kasneje smo ugotovili, da imamo podobne poglede in potrebe, v naslednje projekte smo se vključili kot partner. Pripravili še projekt vezan na rokodelstvo, kasneje pa smo na različne načine te vsebine vključevali v druge projekte.

Glavni dejavnosti Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje sta muzejska dejavnost in izobraževanje odraslih. "V našem okolju deluje največji moški zapor v Sloveniji, ki predstavlja velik izobraževalni izziv, dejavnost v zaporih je specifična, prvi večji oziroma mednarodni projekt je bil prav s tega področja - izobraževanja ali dela z zaporniki. K sodelovanju nas je povabil slovenski partner, potreboval pa je akterja, praktika, ki pozna to ciljno skupino in že dela z njimi. Zaupal nam je koordinacijo, to partnerstvo pa je rodilo novo idejo. Najprej smo reševali smo segment, pripravljenost na izobraževanje zapornikov, oblikovanje karierne poti v času prestajanja kazni in po njej, potem je ta projekt izpostavil potrebo, da strokovni delavci v zaporih niso ustrezno usposobljeni, da bi opravljali naloge kariernega svetovanja in vseživljenjskega učenja. Rodil se je nov projekt (The learning prison). Zanj smo prejeli tudi priznanje naše nacionalne agencije. Sledila je še nova ideja, ki je razvila digitalno orodje, ki lajša delo učiteljev in strokovnih delavcev v zaporih," je pojasnila Patricija Pavlič, direktorica centra. Pavličevi se zdi ključno izhajanje iz okolja in sodelovanje s kompetentnimi partnerji, ki so tudi dobri strokovnjaki.