Andreja Čibron Kodrin
11.6.2021

O Mežiški dolini, kjer je jeklo doma že 400 let, poslej v štauhariji, stavbi z dušo

O Mežiški dolini, kjer je jeklo doma že 400 let, poslej v štauhariji, stavbi z dušo
Andreja Čibron Kodrin Priložnost za ogled razstave je že jutri. 
Aktualno

V Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne, so danes tudi uradno odprli novo stalno razstavo Sijaj jekla. Razstava oriše 400-letno tradicijo jeklarstva, predstavlja metalurške procese in naprave za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov, aktualne dosežke Skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, njeno skrb za zaposlene in okolje ter sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Stalna razstava oriše 400-letno tradicijo jeklarstva v Mežiški dolini, predstavlja metalurške procese in naprave za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov, aktualne dosežke Skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, njeno skrb za zaposlene in okolje ter sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ob bogatem slikovnem gradivu so razstavljeni izbrani stroji, naprave in izdelki, ki jih je muzeju že v preteklosti podaril Metal Ravne, ob nastanku razstave pa še Skupina SIJ. Zasnovali so jo v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter s podporo Občine Ravne na Koroškem, ministrstva za kulturo in Skupine SIJ.

Rezultat sodelovanja ustanov, gospodarstva in lokalnih skupnosti

"Koroški pokrajinski muzej je osrednja muzejska ustanova na Koroškem, ki izvaja javno službo varovanja premične kulturne dediščine v celotni regiji. Pomemben del našega dela so tudi varovanje, raziskovanje in prezentacija tehniške in industrijske dediščine. Omenjene dediščine pa ne obsegajo samo orodja, pripomočkov, strojev in izdelkov, zbranih v muzejskih zbirkah, ampak tudi tradicije, izročilo ter znanje in vedenje, ki se prenaša iz roda v rod. Vso to pestrost in bogastvo vsebuje tudi nova stalna razstava Sijaj jekla - 400 let jeklarstva v Mežiški dolini," je ob odprtju razstave v štauhariji, ki je tudi kulturni spomenik, povedal direktor muzeja mag. Tadej Pungartnik. Pohvalil je dobro medinstitucionalno povezovanje pri projektu, saj so pri njem sodelovali predstavniki kulturnih in izobraževalnih ustanov ter gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Promocija industrijske dediščine je priložnost za turistični razvoj regije

Razstavo Sijaj jekla - 400 let jeklarstva v Mežiški dolini so zasnovali dr. Karla Oder, Monika Žvikart, mag. Sara Wagner, prof. dr. Jakob Lamut, Stanko Petovar, dr. Vinko Skitek in Maksimilijan Večko. Prostorska interpretacija vsebine in oblikovanje razstave sta delo Sanje Jurca Avci in Tomaža Budkoviča, grafično oblikovanje je opravila Dolores Gerbec, osvetlitev Marjan Viskovič. Piscev avtorskih besedil na panojih in multimediji je veliko, prav tako izvajalcev muzejske postavitve.

Da je vesel sodelovanja in ohranitve pomembnega dela slovenske kulturne dediščine, je povedal tudi dr. Pavel Car, direktor Narodnega muzeja Slovenije. "Vesel sem tudi, da je razstava v teh prostorih. Ta stavba, štauharija, ima svojo dušo in ta se z razstavo popolnoma ujema, nikjer drugje ta postavitev ne bi delovala bolje."

image
Odprtje razstave Sijaj jekla 
Andreja Čibron Kodrin

Nauki iz preteklosti

Začetki fužin v Mežiški dolini segajo v leto 1620 in v Mušenik, kasneje se je železarstvo razvijalo v spodnjem delu doline, danes je središče jeklarstva na Ravnah, kjer obratujejo družbe Skupine SIJ. Na vzporednice z delovanjem nekdanje prevaljske in ravenske železarne ter aktualnimi temami je spomnil slavnostni govornik Maksimilijan Večko, častni občan Raven in predsednik Društva Slovenska pot kulture železa (SPKŽ). "Danes si predstavljamo, da je ekologija sodobno gibanje. Pa take predstave ne ustrezajo resnici. Konec 18. stoletja sta v Srednji Evropi proizvodnji železa in stekla že toliko narasli, da je energetika, povezana s to proizvodnjo, ki je bazirala na lesnem oglju, postajala čedalje večji problem. Koroške deželne oblasti so bile takrat prve v Evropi, ki so investitorjem v razvoj proizvodnje železa predpisale nadaljnji razvoj samo ob sočasnemu odkrivanju zalog premoga. Baroni Rosthorni, lastniki prevaljske železarne, so kupili nastajajoči premogovnik v Lešah in ga razvili v takrat največji premogovnik današnje Slovenije. Grofje Thurni, lastniki fužin in kovačij v Črni, Mežici in na Ravnah, pa so odpirali premogovnike v Mežici in na Holmcu. Vpeljevanje premoga v železarstvo je Prevaljam prineslo marsikateri svetovni primat med odkritji uporabnosti premoga." Izpostavil je tudi pomen komunikacij: "V vlogi 'mladinske iniciative' je takrat nastopil grof Thurn, lastnik ravenske jeklarne. Bil je iniciator in predsednik gradbenega odbora železnice od Maribora do Celovca. Projektirana je bila kot dvotirna, izgotovljen pa je bil samo en tir. Pomagala je sicer zagotoviti nadaljnji razvoj ravenski butični proizvodnji, za prevaljsko masovno proizvodnjo pa je prišla prepozno."

image
Z odprtja razstave Sijaj jekla (
Andreja Čibron Kodrin

Za pozitiven odnos do industrijske dediščine

Lansko 400-letnico jeklarstva so na Ravnah nameravali počastiti z več prireditvami, a je načrte prekrižala epidemija, je pojasnil župan dr. Tomaž Rožen, ponosen na novo razstavo. "Jeklarstvo je del naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti," je dejal in izrazil zavezanost k negovanju te kulturne dediščine. Ponos nad nadaljevanjem železarske tradicije in obvezo, da bo jeklarstvo zagotavljajo kruh tudi v prihodnje, pa je izrekel Alojz Buhvald, izvršni direktor za predelavo jekla v družbi SIJ Metal Ravne.

Kot pravi predsednik SPKŽ Večko, si v tem društvu prizadevajo proučevati vse v povezavi s proizvodnjo železa/jekla in njenimi vplivi na življenje ljudi, ki se s tem ukvarjajo. To bo tudi torišče njihovega prihodnjega dela, odprtje razstave pa naj bi prineslo novo življenje muzeja. "Verjamem, da bomo tudi s to zanimivo razstavo in muzejskim katalogom, ki ga bomo izdali v jeseni, pripomogli k bolj pozitivnemu odnosu ljudi do industrijske dediščine, kar je lahko pomembna podlaga in priložnost za trajnostni in turistični razvoj regije," je pomen in potencial nove muzejske postavitve opredelil Pungartnik.

Soavtorica razstave in vodja projekta Sijaj jekla dr. Karla Oder pa je pojasnila, da lahko obiskovalci razstave dodatne vsebine preberejo še na interaktivnih tablicah. "Naš cilj je razviti nekakšen doživljajski center, destinacijo s petzvezdičnim doživetjem," je nakazala načrte.

Vodstvo po razstavi
Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, vabi jutri, v soboto, ob 10. uri na javno vodstvo po razstavi Sijaj jekla - 400 let jeklarstva v Mežiški dolini. Po razstavi bo vodila njena soavtorica dr. Karla Oder. Odrova bo novo stalno razstavo predstavila tudi v okviru Poletne muzejske noči, in sicer na spletnem predavanju, ki bo v soboto, 19. junija, z začetkom ob 19. uri.