Slavica Pičerko Peklar
4.1.2021
Petra Lesjak Tušek
4.1.2021
Gordana Possnig
4.1.2021
Ines Baler, Vestnik
4.1.2021
Vida Božičko
4.1.2021

Necovid zaostanki v bolnišnicah: V Slovenj Gradcu vozijo po robu zmogljivosti

Necovid zaostanki v bolnišnicah: V Slovenj Gradcu vozijo po robu zmogljivosti
Igor Napast Asimetričnost obravnav vedno bolj skrbi, še posebej zaradi pozivov k pripravi dodatnih postelj za potrebe covida-19, poudarja strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. 
Aktualno

Število čakajočih na posege v bolnišnicah, recimo v UKC Ljubljana, se je celo znižalo, a zato, ker je manj napotitev. Covid je močno zarezal v operativne programe in preglede

Med januarjem in oktobrom 2020 so imeli v UKC Ljubljana 71.696 obravnav, kar je 88 odstotkov lanskoletne realizacije. Na področju transplantacije je sedem programov doseglo ali preseglo načrte. Ob koncu oktobra je na vse zdravstvene storitve čakalo 88.293 pacientov, kar je za dobrih 8000 manj kot konec preteklega leta. A to ne pomeni, da težav ni. Čakalne dobe so se sicer zmanjšale, a je tudi napotenih manj. "Ugotavljamo, da je okoli deset ljudi umrlo zaradi levkemije in za to sploh nismo vedeli. V prvem valu smo imeli 25 odstotkov manj srčnih infarktov kot običajno. To bi lahko pomenilo med 60 in 100 ljudi, ki so posledično umrli. Če bi pogledali še druge oddelke, bi ugotovili, da je škoda zaradi covida dvakrat večja, kot se zdi na prvi pogled," je pojasnil predstojnik Interne klinike Zlatko Fras in še dodal, da bo največ škode pri obravnavi srčno-žilnih boleznih in v ortopediji. "Razlogov za manj napotitev je lahko več. Ni nujno, da je dostopnost manjša. Lahko gre tudi za to, da je bilo več selekcije pri napotitvah. V normalnih časih je okoli 30 odstotkov pacientov napotenih nepotrebno. Napoteni so, ker imajo nespecifične težave, ker delamo defenzivno medicino ali pa zato, ker nekdo pač rad hodi k zdravniku. Tega je bilo zdaj manj. Res je tudi, da nekateri zdaj niso želeli k zdravniku. Težko trdim, kaj od naštetega je ključno za manjše napotitve," je še dejal Fras, prepričan, da posledice na javnem zdravju zagotovo bodo, to pa bo najprej vidno na letni ravni umrljivosti. V Sloveniji letno umre okoli 20.000 ljudi. Fras pravi, da če jih bo letos umrlo dva ali tri tisoč več, bi to bila katastrofa. "Če umrljivost ne bo bistveno večja, bomo šele z zakasnitvijo videli, kakšne učinke ima izpad kontrolnih pregledov in preventive. Posledice v javnem zdravju bodo zagotovo vidne. Če se bomo lotili s pravo izhodno strategijo, bomo določene stvari lahko popravili," je še dodal.

SB Celje: tudi za polovico manj operacij

Na področjih, na katerih so zmanjšali program rednega dela, v Splošni bolnišnici (SB) Celje opravljajo zdravstvene storitve z višjimi stopnjami nujnosti, nenujne storitve pa omejujejo po odredbi ministrstva. "Število operativnih posegov smo zmanjšali približno za polovico. Na področju specialistične ambulantne obravnave je program dela trenutno od 30 do 50 odstotkov manjši od rednega, različno za posamezne ambulante. Diagnostične storitve izvajamo skoraj v celoti," so pojasnili v celjski bolnišnici. Podrobnejših podatkov v zadnjem tednu leta niso mogli zbrati, ker je zdravstveno osebje, ki sicer spremlja čakalne dobe, prerazporejeno na spremljanje in zagotavljanje podatkov za covid obravnave, večina upravnih delavcev pa je bila na koriščenju letnega dopusta.

Načrta za skrajševanje vrst še ni
Vodja svetovalne skupine za covid Bojana Beović, tudi nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, se zaveda, da so posledice epidemije širše. "Covid je izrinil veliko drugih programov, številni bolniki niso prišli na vrsto za obravnavo in ne moremo si zatiskati oči, da s tem ni nastala zdravstvena škoda," je dejala Beovićeva in še dodala, da bo po koncu epidemije treba zavihati rokave in izvesti čim več posegov čim hitreje. "To vsekakor ni odvisno od posameznih zdravnikov, ampak mora biti tako organizirano delo. Potrebovali bomo okvir države in podporo zavarovalnice, da bodo lahko delali dodatni zdravstveni timi. Ne gre le za zdravnike, ampak tudi za drugo zdravstveno osebje. Če bo organizacija prepuščena posameznim ustanovam in individualnim zdravnikom, to zagotovo ne bo mogoče v zadostni meri," še dodaja. Po njenih informacijah akcijskega plana še ni, prav tako je zanj prezgodaj. "Kar se tiče epidemije, še nismo tako daleč, da bi že lahko govorili o dodatnih programih, ki bi pospeševali obravnavo vseh zaostankov. Hodimo po robu, dokler ne bomo bistveno zmanjšali števila covid bolnikov, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Žal smo še zelo daleč, da bi lahko govorili o pospešeni obravnavi," je še prepričana.

SB Slovenj Gradec: vozijo po robu zmogljivosti

Od januarja do novembra so pri akutni bolnišnični obravnavi uresničili 86,3 odstotka (po primerih) oziroma 94,8 odstotka (po utežeh) obdobnega dinamičnega načrta, v ambulantni dejavnosti pa 84,3 odstotka, a so razlike med ambulantami precejšnje. Izvajajo vse nujne storitve in storitve pod "zelo hitro", ostalo prilagajajo kadrovskim zmožnostim. Ambulantna dejavnost je precej odvisna od strukture napotitev. Čakalne dobe so se ponekod precej podaljšale (na primer funkcionalna kardiološka diagnostika), drugod pa skrajšale (na primer urološka ambulanta, ortopedska ambulanta). Jana Makuc, strokovna direktorica, poudarja: "Že nekaj časa vozimo po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema. Če želimo ohraniti enako kakovost zdravstvene obravnave, kratkoročno bistvenih sprememb ni mogoče doseči. Zato me ta asimetričnost obravnave vedno bolj skrbi, še posebno zaradi pozivov k pripravi dodatnih postelj za potrebe covida-19, saj vsako dodatno prerazporejanje neizogibno pomeni manj storitev za necovidne bolnike."

SB Ptuj: podaljšanje čakalnih dob v nekaterih programih

Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice Ptuj, pravi, da je o konkretnih številkah še težko govoriti. Ob tem, da nekaj dejavnosti stoji in se druge izvajajo v zmanjšanem obsegu, zaznavajo manjši priliv napotnic. "Je pa že zdaj jasno, da so se čakalne vrste najbolj podaljšale v nenujnem operativnem zdravljenju. Ta dejavnost že več kot dva in pol meseca stoji in vsaj za to obdobje so se že tako dolge čakalne dobe še podaljšale. Gre za ortopedske operacije (endoproteze kolkov in kolen), operacije kil in žolčnikov, artroskopije in operacije sive mrene. Na podaljšanje čakalnih dob na internističnih dejavnostih, predvsem na kardiologiji, pa vpliva pomanjkanje internistov, ker skrbijo za covid bolnike," pravi direktorica.

Škoda zaradi covida bo večja, kot se zdi na prvi pogled

SB Murska Sobota: zaostanki tudi za leto in več

V Splošni bolnišnici Murska Sobota imajo največ zaostankov pri nenujnih storitvah na področju internističnih ambulant, oftalmologije in pri večjih operativnih posegih na vseh področjih, in to tudi do leto dni in dlje. Najdaljše čakalne vrste beležijo na področjih endokrinologije, nefrologije, tireologije, diabetesa, akupunktur, v alergoloških in pljučnih ambulantah, pri nevrologiji in fiziatriji, razen pri stanjih po poškodbah. Potem pa še na področjih ortopedije, fizioterapevtskih storitev in kardiologije, vendar so čakalne vrste pri slednji krajše kot v enakem obdobju preteklega leta, pojasnjuje vodja enote za naročanje Živa Kološa. Prof. Mitja Lainščak meni, da bo imel izpad pri izvajanju pregledov s stopnjo nujnosti hitro in redno javnozdravstvene posledice, je pa obseg težko oceniti na podlagi dostopnih podatkov. "Iz strokovne literature lahko tudi za Pomurje in Slovenijo sklepamo, da se bo povečala pojavnost prvih in ponovnih pojavljanj kroničnih bolezni, ki bo tudi zahtevala hospitalizacijo, lahko da se bodo nekatere končale tudi z zapleti ali smrtjo," ocenjuje. Dodaja še, da je zaradi negotovosti, koliko časa bo takšno stanje še trajalo, nemogoče realno predvideti posledice.