(STA)
14.2.2021

Na Koroškem načrti za dve večji vetrni elektrarni. Kje?

Na Koroškem načrti za dve večji vetrni elektrarni. Kje?
Arhiv Večera Veter naj bi pomagal pri pridobivanju energije tudi na Koroškem.
Aktualno

Gre za območje Ojstrice in Mislinje. Predvidena investitorja Dravske elektrarne Maribor (Dem) in družba Stiria invest. Javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila še ni bila izvedena, ker je oboje še v pripravi, so za STA pojasnili na okoljskem ministrstvu.

Za območje Koroške trenutno tečeta dva postopka umeščanja večjih potencialnih polj vetrnih elektrarn v prostor. Za polje treh vetrnic na Ojstrici je trenutno v teku izdelava več strokovnih podlag. Za vetrno elektrarno Mislinja, kjer so zdaj predvidene štiri vetrnice, pa je vlada decembra sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta.
Ministrstvo za okolje in prostor je od ministrstva za infrastrukturo do januarja letos prejelo osem pobud za prostorsko umeščanje polj vetrnih elektrarn, ki po nazivni moči dosegajo najmanj 10 megavatov in zato po določbah zakona o urejanju prostora sodijo med prostorske ureditve državnega pomena.
Med te spadata tudi dve na območju Koroške. To sta polje vetrnih elektrarn Ojstrica, ki ga kot investitor načrtuje družba Dravske elektrarne Maribor (Dem), in polje vetrnih elektrarn Mislinja, kjer je predvideni investitor oz. imetnik energetskega dovoljenja za izvedbo projekta družba Stiria invest.

Na Ojstrici se o pogovarjajo že nekaj let
Postopki prostorskega umeščanja vetrnic na Ojstrici v občini Dravograd, kjer je del občanov že izrazilo močno nasprotovanje tem načrtom, tečejo že nekaj let. Po napovedih izpred dobrih dveh let se je sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu na vladi predvideval konec leta 2020, a so se postopki zavlekli.

image
Ojstrica nad Dravogradom.
Sebastjan Apačnik

Javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila še ni bila izvedena, ker je oboje še v pripravi, so za STA pojasnili na okoljskem ministrstvu. Trenutno se nadaljuje izdelava strokovnih podlag s področja vpliva na podzemne vode in vpliva na funkcije gozda, izdelujejo se kartiranje habitatnih tipov, strokovna podlaga s področja hrupa in študija elektromagnetnega sevanja.
Za zaključek nekaterih od omenjenih strokovnih podlag so potrebne tudi terenske raziskave, ki pa so bile zaradi aktualnih epidemioloških razmer odložene, so pojasnili na ministrstvu.

V okviru izvedbe državnega prostorskega načrtovanja bodo za vse izvedli vse potrebne analize in študije

Pri družbi Dem, kjer poleg vetrne elektrarne na Ojstrici načrtujejo tudi vetrno elektrarno Paški Kozjak s štirimi vetrnicami in vetrno elektrarno Rogatec s šestimi, so za STA pojasnili, da so vsi trije omenjeni potencialni projekti v približno enakih fazah.
V okviru izvedbe državnega prostorskega načrtovanja bodo za vse izvedli vse potrebne analize in študije, pri čemer bo, kot so navedli, izdelava vseh potrebnih študij trajala vsaj leto dni. Vse zbrano bo osnova za pripravo okoljskega poročila in študije variant, so dodali.
Groba investicijska vrednost za vse tri projekte družbe Dem je ocenjena na 60 milijonov evrov. Kdaj bi se gradnja lahko začela, pa za zdaj ne morejo napovedati.
In Mislinja?
Za drugo večjo polje vetrnih elektrarn na Koroškem, Mislinja, pa je vlada decembra lani sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja. Za načrte je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Na podlagi analize smernic je bilo za polje vetrnih elektrarn Mislinja število vetrnic s predlaganih 15 v pobudi zmanjšano na štiri, skupna nazivna moč polja pa bo največ do 45 megavatov, je razvidno iz podatkov okoljskega ministrstva.

image
Za polje vetrnih elektrarn Mislinja je število vetrnic s predlaganih 15 v pobudi zmanjšano na štiri, skupna nazivna moč polja pa bo največ do 45 megavatov, je razvidno iz podatkov okoljskega ministrstva. 
Andrej Petelinšek

Poleg vseh omenjenih je okoljsko ministrstvo do januarja letos prejelo še štiri pobude za umeščanje potencialnih vetrnih elektrarn v prostor, in sicer za območje vzhodne Slovenije je to poleg omenjenih še polje vetrnih elektrarn Plešivec v občinah Makole in Rogaška Slatina. V zahodni Sloveniji pa so to polja vetrnih elektrarn Senožeška Brda, Zajčica in Dolenja vas.
Predvideni investitorji vetrnih elektrarn so poleg družb Dem in Stiria invest še družbe Vepa, Amicus in AAE Ventur, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. Vsi postopki priprave državnih prostorskih načrtov so še v fazi izdelave strokovnih podlag za študijo variant in okoljsko poročilo. Za območji Dolenja vas in Plešivec sklepa o načrtovanju še nista sprejeta.
Število agregatov na posamezni lokaciji bo določeno šele v postopku državnega prostorskega načrtovanja in celovite presoje vplivov na okolje. Na podlagi podanih pobud, če bo umeščanje v prostor uspešno, bi na predlaganih lokacijah skupno na vseh lahko proizvedli do 190 megavatov skupne inštalirane moči.