Petra Lesjak Tušek
12.9.2020

Leseni milijoni

Leseni milijoni
Jasmina Detela
Aktualno

Prava ironija je, da ima Koroška, regija, bogata z lesom oziroma gozdom, toliko težav z lesno industrijo. Resda se rojevajo, vzpostavljajo ali nadaljujejo posamične uspešne iniciative, a hkrati se nadalje drži smola osrednje lesne lokacije v Otiškem Vrhu, ki še naprej ostaja tudi nesojeni lesni center regije, eden od načrtovanih v državi. Pravzaprav se regije v več pogledih oklepa najmanj dvoje: veliko namer o vlaganjih, tudi o tujih naložbah, in veliko, morda še (pre)več političnih obljub. Oboje ima skupni imenovalec: zlahka so izgovorjene, a še lažje (pro)padejo. Običajno sledijo vnovična zagotovila, računajoč na potrpljenje in razumevanje v lokalnih skupnostih. V vrsto letih so se bolj od vseh projektov nakopičile zaloge napovedanega, a nikoli izpeljanega, še zlasti ko gre za vprašanja infrastrukture. Prav neustrezna prometna infrastruktura je pravzaprav še vedno srž, tudi zato, ker investitorje zaradi ekonomskih neupravičenosti prej odganja, kot privablja.

Zgodba propadle lesne industrije v Otiškem Vrhu je sicer širša in bolj kompleksna. Nekdanja Iverka je (do)živela burna obdobja, ki se so po navideznih umiritvah vselej le stopnjevala. Turške napovedi o milijonskih vlaganjih so končno nakazovale svetlejše čase, čeprav so se porajale sence dvoma, a vendarle je turški koncern večini vpetih dajal vtis resnega vlagatelja. S tem ko je iz stečaja kupil tovarno, nato pa še njeno osrednjo proizvodno linijo - stiskalnico, in ko je začrtal nadaljnja zajetna vlaganja, je utrjeval prepričanje, da bo lesna industrija doživela pravi razcvet. Bridek je bil namreč konec s prvim turškim kupcem, ki je deloval kot sol na rano razpadlega Preventa. Lesna divizija nekdanjega koncerna - nedavno je minilo deset let od največjega, Preventovega stečaja v regiji - je bila namreč le privesek osnovnemu poslu Preventa, le dodatno širjenje, podobno kot ostale napačne diverzifikacije. Medtem ko je Prevent v regiji pustil dolgoročne, bridke posledice, so (so)akterji zloma - bosanski podjetnik Nijaz Hastor z družino - kopičili bogastvo z oplajanji na "svojih" trgih. A to so že druge dimenzije klobčiča, ki se, konec koncev, ob sporu z Volkswagnom, ključnim kupcem, zdaj zapleta tudi Hastorju.

Turški investitor je sicer zagotovil, da koroško naložbo zgolj začasno opušča, čeprav mu je država šla na roke - ves čas z različnimi garniturami. Tudi zdaj je umeščena med strateške in izhodne naložbe iz covid krize, na katero se sicer pri odstopu od nadaljevanja projekta sklicujejo. Dvomi o nadaljevanju so krepki in zdi se, da je pravi trenutek za vlaganja zamujen, sploh ob obilju surovine in hkratnem povpraševanju po hlodovini na trgu. Pričakovati je namreč le še večjo gospodarsko krizo. Vprašanje je, ali bo koroška lokacija dovolj strateška. Za tako so jo neštetokrat prepoznali tudi pri zasnovah lesnega centra, ki so si ga v regiji obetali, pa se tudi odmika, ker da ni rentabilen. Precejšen paradoks: nerentabilnost sredi bogastva lesa.