Nejc Strojnik
9.9.2020

Koroški splavarji: Letošnja sezona je velik izziv, pravi hit pa Hlodovec

Koroški splavarji: Letošnja sezona je velik izziv, pravi hit pa Hlodovec
Koroški Splavarji Zelo pomembno je pravilno veslanje. Preizkusijo se lahko tudi gostje.
Aktualno

Splavarsko tradicijo na reki Dravi so začeli obujati leta 2000, koronakriza je močno zarezala v posel, saj bodo to sezono dosegli kvečjemu petino lanskih prihodkov.

Dobrodošli na Taljašniku, ob vstopu na splav pozdravi šofer splava Tadej Žaže in ponudi žganje, ki naj bi ga splavarji, ki so pred stoletjem in več po Dravi prevažali les, imeli tako zelo radi. Zagotovi nam, da bo plovba ob krasnem dnevu mirna. Baje je na tradicionalnem programu splavarjenja zaradi Taljašnikove velikosti, ta med koronakrizo sprejme okoli 60 ljudi, sicer pa tudi dvakrat toliko, mirno tudi v primeru kakšne nepričakovane nevihte. Posadka, ki šteje šest ali sedem članov, namreč pred plovbo na centrali vedno preveri, kakšen je pretok Drave, preučijo tudi radarsko sliko padavin. In če vse "štima", lahko splav iz pristana na Gortini pri Muti izpluje. Tri kilometre dolga pot proti Mariboru se začne, najstarejši flosar Miha, ki na splavu opravlja tudi vlogo humorista, pa poskrbi, da gostje izvejo vse skrivnosti in anekdote. Sploh zanimive so tiste, ki so se zgodile že pred stoletjem ali dvema. Miha pozna vse. Poleg najstarejšega flosarja in šoferja so na splavu vedno tudi reševalec iz vode, vsaj en muzikant in dve frajli. "Vloga frajle je sodelovanje pri animaciji in skrb, da gostje niso žejni ali lačni," nam med vožnjo, medtem ko Miha zabava goste, razloži Martina Verčkovnik, ki pri Koroških splavarjih sodeluje od samega začetka. "Za kosilo bosta golaž in polenta z ocvirki in kruh," nas vmes seznani Miha in vpraša, ali kdo slučajno tega ne je. Po nekaj sekundah tišine nadaljuje, da imajo gostje pri njih vedno izbiro. "Lahko jeste, lahko pa tudi ne," se zareži. "No, v resnici poskrbimo tudi za vegane," nam hitro prišepne Verčkovnikova.

image
Nejc Strojnik Šofer splava Tadej Žaže.

Ni avtobusov, ni skupin, le redki iz Avstrije

Koroški splavarji so na trgu prisotni že vse od leta 2000, a je letošnja 21. sezona mogoče še večji izziv od prve. Koronavirus je močno zarezal v posel, konec leta bodo naredili le okoli 20 odstotkov tega, kar ustvarili lani. "Vožnje smo bolj ali manj začeli šele v začetku julija. Ni skupin, ni avtobusov, skorajda ni Avstrijcev, ki jih je bilo v preteklosti veliko. Lani smo imeli ob sobotah tudi po tri vožnje," pove Verčkovnikova, ki v največji meri skrbi ravno za nemško govoreče goste in jim program sproti prevaja. Letošnja sezona tako temelji na individualnih gostih, družinah, parih. Prihajajo Korošci, veliko pa jih zaradi turističnih bonov pride tudi iz drugih regij. "Tudi po cel teden nekateri preživijo na Koroškem in moram reči, da imajo kaj početi. Mi jim z veseljem predlagamo, kaj se še splača videti ali doživeti. Boni so Koroški prinesli veliko lepega. Upam samo, da so bili vsi ponudniki dovolj prijazni in gostoljubni in da se bodo gostje vračali ter širili dober glas o naši regiji. Veliko ljudi ima napačno predstavo o Koroški. Da ni tako urejena. Pa ne le tujci, tudi Slovenci, ki pridejo iz katere druge regije. Ko pridejo, pa so skoraj vsi pozitivno presenečeni. In ko bodo o tem povedali svojim prijateljem, bodo morda v prihodnosti na Koroško prišli tudi oni. Res je pomembno, da se za vsakega gosta maksimalno potrudimo," je prepričana Verčkovnikova.

image
Nejc Strojnik Na splavarjenju je zelo pomembna zabava.

Kako poteka splavarjenje
Program tradicionalnega splavarjenja obsega sprejem v pristanu s pozdravnim nagovorom kormoniša, prikaz tesanja lesa, pogostitev s kruhom, soljo ter domačim žganjem, začetek plovbe s predstavitvijo flosarjev, nastop splavarskega humorista in glasbeni program, tradicionalno flosarsko kosilo na žlico, flosarski krst s sprejemom novopečenih flosarjev v flosarski ceh in flosarsko kavo.

"Upam, da se ne bomo zaleteli v most," pa medtem nekaj sto metrov pred trbonjskim mostom povsem resno pravi humorist Miha. No, mimo mosta je šlo brez težav, kmalu za njim se nato odpre eden najlepših delov Drave, kjer je je reka najbolj široka in mirna. "Drava je tudi sicer zelo primerna za plovbo. Flosarska sezona je nekoč trajala od marca do martinovega. Vodostaj je precej konstanten in pretok je dober celo leto. Poleti, ko nekatere druge celinske reke muči suša, je na Dravi ravno obratno," pove sogovornica, ki oceni, da se v celotni sezoni le enkrat ali dvakrat zgodi, da ne morejo izpluti: "Zgodi se, da je vodostaj previsok, da je reka prehitra. Navadno takrat, ko v Avstriji močno dežuje, a to so bolj izjeme. Kljub vsemu pa je na prvem mestu varnost, splav mora vsako leto prestati testiranja, pred vsako sezono ga temeljito pregledamo. A ker je to velik splav, njegova masa je resnično velika, tudi kakšna nepredvidena nevihta ne pomeni kakšnih varnostnih težav."

image
Nejc Strojnik

Navdušenje nad Hlodovcem

Je pa zato precej drugače na povsem novem splavu Hlodovcu, ki za razliko od tradicionalnega sprejme največ deset ljudi, prvi gostje pa so se z njim peljali ravno v letošnji sezoni. "Hlodovec je zasnovan na izkustvenem doživetju, gostje lahko pomagajo veslati, lahko krojijo plovbo, imamo program za otroke, pari si lahko privoščijo romantično večerjo na splavu ob sončnem zahodu, na splavu lahko organiziramo fantovščine, dekliščine in druga praznovanja. Tudi poroko smo že imeli. Ob vstopu na Hlodovec jih čaka jih flosarska cula, v kateri je pripravljena malica. Vse je lokalno, na voljo sta mošt in jabolčni sok," pove Verčkovnikova in doda, da so gostje veseli, da tradicijo doživijo z vsemi čutili. Zelo jim je všeč, da program poteka v koroškem narečju in da se ne trudijo govoriti pravilne slovenščine. "Še dobro, da smo ga letos ponudili. Ko daš na trg nov produkt, sicer ne veš, kako se bo obnesel, a smo z njim več kot zadovoljni. Sploh v teh koronačasih so vožnje v manjših skupinah izjemno priljubljene."

image
Nejc Strojnik Martina Verčkovnik s Koroškimi splavarji sodeluje od vsega začetka. Fotografija je z novega splava Hlodovca.

Zadnji in nato spet prvi splav
Splavarjenje je svoj vrhunec doživelo konec 19. in v začetku 20. stoletja. V eni sezoni se je po Dravi peljalo tudi 2000 splavov. Kakovosten in cenjen smrekov les s Pohorja in Kozjaka so vozili vse do Črnega morja in se domov vračali peš, s konji, osli, kasneje pa tudi z vlakom. Flosarski ceh je bil v tistih časih izredno močan, flosarji so imeli popust na vozovnico za vlak, dosegli pa so celo, da so na prvi hidroelektrarni Fala zgradili splavnico, kar pomeni, da je splav zmogel tudi mimo hidroelektrarne. Druge hidroelektrarne, ki so bile zgrajene kasneje, splavnice niso več imele, kar pomeni, da je zadnji splav po Dravi plul leta 1956. Koroški splavarji so tradicijo obudili leta 2000, ko je na pot krenil prvi turistični splav.

Ob našem obisku so v sklopu izleta po Koroški na splavu uživali invalidi, mnogi so bili na vozičkih, vstop na splav je namreč prilagojen tudi gibalno oviranim. "Čisti užitek," nam je po plovbi dejala Mirjam Kanalec, predsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine. "Vse pohvale, da je dostop prilagojen tudi nam, ki smo na vozičkih. Čudovito se imamo tukaj na Koroškem. Bili smo na vodenem izletu v Slovenj Gradcu, na Ravnah smo spoznavali železarno, zdaj še splavarjenje oziroma flosanje, kot je dejal gospod Miha, saj da ženski ne smeš reči, da jo pelješ na splav, ampak da gresta na flos," se je smejalo Kanalčevi, ki se bo na Koroško še vrnila. In Koroška, kot je večkrat poudarila Verčkovnikova, turistom zmore in zna veliko ponuditi. Zato tudi Koroški splavarji z optimizmom zrejo v prihodnost in upajo, da bo že prihodnje leto bolje. Da bo letno število gostov spet šlo prek deset tisoč.