Urška Polanc
16.10.2020

Koroški gozdovi: Težav v gozdu kot še nikoli prej

Koroški gozdovi: Težav v gozdu kot še nikoli prej
Andrej Petelinsek Po vetrolomu leta 2018 na območju Koprivne v Črni na Koroškem.
Aktualno

Zaradi vseh ujm in gradacije lubadarja so v koroški regiji posekali več kot milijon in pol kubikov lesa. Občine imajo težave zaradi prekomernega odlaganja lesnih odpadkov in vzdrževanjem gozdnih cest.

Da se gospodarjenje z gozdovi na Koroškem v zadnjih letih srečuje s takšnimi težavami, ko se ni nikoli prej, je na zadnji seji Sveta Koroške regije opozoril vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec Branko Gradišnik. "Vedno smo lahko rekli, da imamo zelo kvalitetne smrekove gozdove, zelo visoke proizvodne sposobnosti, gozdarjenje je bilo načrtno, vse smo lahko usmerjali, nato pa so se nam zgodile naravne ujme, ki so zadevo relativno postavile na glavo," je povedal Gradišnik in dodal, da so v teh letih zaradi vseh ujm in gradacije lubadarja v koroški regiji posekali več kot milijon in pol kubikov lesa. Posledice se poznajo na več kot 50 odstotkih površine vseh gozdov, na deset tisoč hektarjih površin, tj. 15 odstokov gozdov, pa so gozdovi tako uničeni, da so opredeljeni kot sanacijska območja, kjer je možno uporabljati sredstva programa podeželja za izvajanje ukrepov sanacije, je razlagal Gradišnik. "To se kaže tudi s tem, ko vsak malo močnejši veter začne takoj podirati posamezna drevesa, z lubadarjem, ki je pojavlja razpršeno ... Gozdovi so tako ta trenutek v zelo labilnem stanju na velikem delu površine," je še ocenil Gradišnik. Na Koroškem je približno 25 odstotkov lesa v državni lasti, 75 pa v zasebni. Koroški gozdovi so bili v zadnjih letih zelo izpostavljeni naravnim ujmam, začelo se je z žledolomom 2014, sledila je gradacija lubadarja, kot je običajno po vseh naravnih ujmah, nato vetroloma 2017 in 2018, v lanskem letu pa je sledila ponovna gradacija lubadarjev.

image
Koroška regija ima v Sloveniji največ (1700 kilometrov) gozdnih cest, kar predstavlja skoraj 14 odstotkov vseh gozdnih cest v Sloveniji. 
Andrej Petelinsek

Težave zaradi povečanja sečenj
Kot veliko težavo koroške občine izpostavljajo kupe lase, ki se kopičijo ob cestah, vejevja v potokih in nasploh odlaganje lesnih odpadkov. Da je bilo prej ob rednem gospodarjenju teh težav manj, so namreč posledica naravnih ujm in povečanja sečenj na določenem področju, je dejal Gradišnik in pojasnil, da je ta les (v lasti družbe slovenskih državnih gozdov (SiDG)), ostal zaradi zastoja trga odkupa lesa. "Zaprlo se je tržišče, zadev niso imeli kam odvažat, a situacijo že rešujejo, velik del lesa je po zagotovilih SiDG že prodanega, en del pa bodo odpeljali v začasno skladišče, za katerega so se dogovorili v Dobji vasi," je povedal.
Vodja območne enote je izpostavil še, da je Koroška regija glede pokritosti z gozdovi zelo specifična glede na celotno Slovenijo: "Na Koroškem praktično ni površine, ki ne bi bila pod vplivom gozda, karkoli se izvede v gozdu ali zunaj njega je prepleteno. Gozdovi niso pomembni samo z vidika proizvodnje, prekrivajo pa predvsem tista območja, ki so za kmetijsko obdelavo neprimerni, gre za strma pobočja, kjer je izjemno poudarjen ta varovalni pomen gozdov. Gozdovi so del koroške identitete, prepletenost med gozdnimi in kmetijskimi površinami je specifična in daje koroški krajini posebno vrednost, je tudi dobra osnova za razvoj turizma in drugih stvari". Opozoril je, da so lastniki gozdov v veliki meri odvisni od dohodka iz gozda, v primeru, da se ta dohodek zmanjša, pa bomo priča tudi propadanju kmetij.

Gozdovi so del koroške identitete, prepletenost med gozdnimi in kmetijskimi površinami je specifična in daje koroški krajini posebno vrednost

Več območij z obsežno gradacijo lubadarja
"Na Koroškem je bila skupno ena ujma več kot drugje v Sloveniji, vedno pa je sledila gradacija lubadarja, na nekaterih manjših površinah so bili gozdovi popolnoma uničeni, zato so bili lastniki gozdov v veliki stiski, na kak način izvesti sanacijo, posek teh površin, na eni strani pravočasno, na drugi pa, da je zagotovljen gozdni red," je pojasnil Gradišnik. Trenutno je na Koroškem nekaj območij z zelo obsežno gradacijo lubadarja, vodja je izpostavil občini Mežica in Črna, kjer je v letošnjem letu prišlo do izbruha pojava lubadarja. V preteklosti na takšni nadmorski višini do gradacije lubadarja ni prišlo, danes pa je drugače, čemur je lahko prispevalo tudi segrevanje ozračja, ocenjuje Gradišnik. "Na delu Dravske doline smo za posek označili že več kot 50 tisoč kubikov lesa. Skupno je letos zaradi lubadarja za posek označenega že 200 tisoč kubikov lesa na celotnem območju regije. To pomeni velike sečnje na manjših površinah, kar ima negativne posledice, bistveno pa je, da se izvedejo ukrepi pravočasno, saj lahko le tako dosežeš, da ne pride do nadaljnje gradacije in še večje škode. Sigurno so s tem bolj obremenjene gozdne ceste na tistih področjih, prisoten je tudi problem vzdrževanja gozdnih cest," je dejal.
Gozdne ceste
Da so bile gozdne ceste v preteklosti v veliki meri grajene zaradi povezovanja gorskih in drugih kmetij z dolino, prispevale so k ohranitvi podeželja, ki je zelo značilno za koroško, razpršene kmetije, celki, ki dajejo neki odentiteo koroški krajini, po drugi strani pa so te ceste namenjene tudi gozdni proizvodnji, je razložil Gradišnik. "V primeru takšnega rednega gospodarjenja, kjer so te sečnje razpršene, je obremenitev cest manjša, ko se pa zgodijo naravne nesreče, takšne katastrofe, kot so se, je ta obseg lesne mase zelo velik, tudi obremenitev je večja, prihaja do večjih poškodb," je dodal. Koroška regija ima v Sloveniji največ (1700 kilometrov) gozdnih cest, kar predstavlja skoraj 14 odstotkov vseh gozdnih cest v Sloveniji. V letošnjem letu je za vzdrževanje gozdnih cest v regiji predviden približno milijon in pol. "Večina občin se zelo trudi pri vzdrževanju gozdnih cest, ta delež sistemskih sredstev, delež, ki ga daje država, je pri nas manjši kot 50 odstotkov, občine prispevajo same za vzdrževanje več kot 50 odstotkov za vdrževanje cest. Je pa zelo velika razlika pa je med občinami, koliko je ta njihov lastni delež, ki ga prispevajo za vzdrževanje (od nič do tega, da določene občine pokrivajo kar 70 odstotkov potrebnih sredstev za vzdrževanje. (od nič do 100 evrov na kilometer gozdne geste), kjer je sredstev manj, so težave večje," je dejal in apeliral na občine, da poskušajo v okviru svojih proračunov nameniti vsaj kolikor toliko primeren delež sredstev, saj se morajo zavedati pomena gozdne ceste in gozdnih cest za ohranjanje podeželja in tudi vse druge dejavnosti, ki jih želimo v koroški regiji razvijati, tudi v luči turističnega potenciala. Predsednica Sveta koroške regije Romana Lesjak je po seji izpostavila, da je sredstev za vzdrževanje cest še vedno premalo, občine pa sredstev ne dobijo za lokalne ceste, čeprav so te zelo obremenjene, tu se namreč odvija isti promet, ko vozila prehajajo iz gozdnih na lokalne.