N.S., STA
22.6.2021

Korošci najbolj nezadovoljni z življenjem, tudi počitnice si najtežje privoščijo

Korošci najbolj nezadovoljni z življenjem, tudi počitnice si najtežje privoščijo
Robert Balen
Aktualno

Delež gospodinjstev, ki s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav, se je lani glede na predlani povečal za dve odstotni točki, na 20 odstotkov, delež tistih, ki težko oz. zelo težko preživijo mesec, pa je ostal pri 20 odstotkih. Enotedenske počitnice bi si jih lahko privoščilo 77 odstotkov, odstotno točko več kot leta 2019 in največ doslej.

Kot je objavil državni statistični urad, so bili stanovanjski stroški v letu 2020 za 27 odstotkov gospodinjstev (po njihovi oceni) težko breme, kar je bilo pet odstotnih točk manj kot v letu 2019. Za 14 odstotkov gospodinjstev, eno odstotno točko manj kot predlani, pa stanovanjski stroški sploh niso bili breme.

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2020 je zaradi finančne stiske vsaj enkrat z zamudo stanovanjske stroške poravnalo devet odstotkov gospodinjstev, dve odstotni točki manj kot v letu 2019. Delež gospodinjstev, ki so zamujala s plačili teh stroškov, je bil najvišji pri enostarševskih gospodinjstvih (22 odstotkov takšnih gospodinjstev), najnižji pa pri gospodinjstvih z dvema odraslima osebama brez vzdrževanih otrok (sedem odstotkov).

Med gospodinjstvi, ki so živela z dohodki, višjimi od praga tveganja revščine, je bilo takšnih, ki so mesec preživela brez težav, 23 odstotkov, tri odstotne točke več kot v letu 2019. Med tistimi z dohodki pod pragom tveganja revščine pa je devet odstotkov gospodinjstev mesec preživelo brez težav, kar je bil približno enak delež kot leto prej. Delež gospodinjstev, ki so živela pod pragom tveganja revščine in so izjavila, da so se s težavami prebila skozi mesec, je bil lani (46 odstotkov) približno enak kot predlani (47 odstotkov).

Od gospodinjstev, ki so živela v najemniških stanovanjih, jih je 37 odstotkov izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takšnih gospodinjstev 18 odstotkov.

Delež gospodinjstev, ki so brez težav preživela mesec, je bil največji v gorenjski (30 odstotkov), najmanjši pa v pomurski statistični regiji (11 odstotkov).

Nepričakovane izdatke v višini 650 evrov bi si lani lahko privoščilo 66 odstotkov gospodinjstev. Med tistimi, ki so mesec sicer preživela težko oz. zelo težko, pa bi si vseeno lahko privoščila nepričakovane izdatke v tej višini, je bil delež 17 odstotkov. Med gospodinjstvi, ki so mesec preživela lahko oz. zelo lahko, je bilo takšnih 94 odstotkov.

Enotedenske letne počitnice zunaj doma (lahko tudi pri sorodnikih ali v počitniški hišici) za vse člane gospodinjstva bi si lahko privoščilo 77 odstotkov gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko več kot v letu 2019 in največ, odkar statistiki merijo ta podatek.

Odstotek takšnih, ki bi si lahko privoščila počitnice, je bil največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom - bilo jih je 91 odstotkov. Med enočlanskimi gospodinjstvi je bilo takšnih 63 odstotkov, med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine, pa 45 odstotkov.

Delež gospodinjstev, ki bi lahko vsem članom omogočila enotedenski oddih, je bil največji v osrednjeslovenski (84 odstotkov), najmanjši pa v koroški statistični regiji (65 odstotkov).

Da je njihovo stanovanje v dobrem stanju (kar pomeni, da niso zaznali težav zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali trhlih tal), je odgovorilo 78 odstotkov gospodinjstev. Med ostalimi je bilo tako kot v preteklih letih največ takšnih, ki jim je največ težav povzročala vlaga, in sicer 15 odstotkov oz. odstotno točko več kot predlani.

Več kot polovica (57 odstotkov) gospodinjstev, ki so bila resno materialno prikrajšana, je poročalo o težavah s stanovanjem, med gospodinjstvi, ki niso bila resno materialno prikrajšana, pa jih je imelo težave s stanovanjem približno ena petina.

Povprečna ocena splošnega zadovoljstva z življenjem (na lestvici od 0 - povsem nezadovoljen do 10 - zelo zadovoljen) je za državo lani znašala 7,4, potem ko je predlani 7,5. Boljšo oceno od državnega povprečja so lani so podali prebivalci gorenjske regije, jugovzhodne Slovenije in goriške regije (7,6), najnižjo oceno pa so podali prebivalci koroške regije (6,8).

Delež resno materialno prikrajšanih oseb, starih 16 ali več let, je bil največji v koroški (5,8 odstotka), najmanjši pa v posavski regiji (0,8 odstotka). Stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem je bila v koroški regiji za 0,4 vrednosti ocene nižja kot v posavski, vendar pa stopnja zadovoljstva z življenjem v posavski regiji ni bila med najvišjimi.

"To pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički, prostim časom," pravijo na statističnem uradu. Podatki kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb.