Vida Božičko
21.7.2021

Koronski dodatki: Veliko denarja, veliko krivic

Koronski dodatki: Veliko denarja, veliko krivic
Igor Napast
Aktualno

V prvem valu epidemije je bilo razdeljenih za 137 milijonov evrov dodatkov. Razlike med tem, koliko je dobil kdo, so velike, številni niso prejeli ničesar.

Po šoli se je začelo govoriti o dodatkih. Čistilke smo izvedele, da jih bodo dobili učitelji, ne pa tudi strokovni delavci. S pomočjo sindikata smo dosegle, da so dodatek izplačali tudi nam. Ni bilo veliko, a če bi bile tiho, ne bi dobile nič," je dejala čistilka, ki dela na eni od osnovnih šol.

Tudi sicer sindikalisti opozarjajo, da se je vse od marca lani, ko so se v javnem sektorju prvič začeli izplačevati dodatki, pojavilo kar nekaj krivic. Dogajalo se je, da so v istih kolektivih na določene poklicne skupine pozabili, da so ljudje na istih delovnih mestih za isto število ur prejeli različne dodatke, pa tudi to, da so v nekaterih zavodih ocenili, da izrednih razmer ni in tako dodatkov tam sploh ni bilo, v nekem drugem zavodu pa so zaposleni opravljali podobno delo in so dodatke izplačali vsem.

Najvišje dodatke prejeli zdravniki in farmacevti

Dokument, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo in analizira izplačilo dodatkov v prvem valu, smo prejeli neuradno. Iz njega pa so že na prvi pogled opazne velike razlike.

Najvišje zneske so dobili zdravniki. Povprečen dodatek v prvem valu epidemije je tako zanje znašal 3903 evre na prejemnika, vsaj enega od dodatkov je prejelo 6024 zdravnikov in zobozdravnikov ali 87 odstotkov vseh. Tudi lestvico desetih, ki so prejeli najvišje zneske dodatkov, sestavljajo skoraj izključno zdravniki. Največ dodatkov v prvem valu je prejel zdravnik ljubljanskega kliničnega centra, ki je tudi asistent na medicinski fakulteti. Dobil naj bi bil 23.232 evrov. Na drugem mestu je zdravnik s Klinike Golnik, ki naj bi bil prejel 16.518 evrov. Edina na tej lestvici, ki ni zdravnica, je namestnica direktorice Doma starejših občanov Novo mesto. Prejela je 13.518 evrov in se uvrstila na deseto mesto med prejemniki vseh dodatkov.

Po višini dodatka izstopajo še farmacevti. Ti so v povprečju prejeli 2224 evrov, dodatek pa je prejelo 92 odstotkov vseh zaposlenih. Za njimi so še policisti, ki so v povprečju prejeli 2172 evrov. Ti so prehiteli medicinske sestre, ki so v povprečju dobile 2040 evrov. Znesek 1970 evrov so v povprečju prejeli še ravnatelji, direktorji in tajniki.

Na drugi strani pa so najnižje dodatke prejeli funkcionarji sodne oblasti, ti so v povprečju prejeli dodatek v višini 45 evrov, in visokošolski učitelji, ki so v povprečju prejeli dodatek v višini 90 evrov. Po nekaj sto evrov dodatka pa so prejeli še administrativni in strokovni delavci iz tako imenovane plačne skupine J. Tukaj gre za razlike, ki so v prvi vrsti posledica tega, da so bili dodatki odmerjeni glede na odstotek osnovne plače, ti zaposleni pa imajo praviloma minimalno plačo.

Dodatek dvema tretjinama javnih uslužbencev
V prvem valu, torej od 12. marca 2020 do 31. maja 2020, je bilo za oba koronska dodatka izplačanih slabih 137 milijonov evrov. Od tega 108 milijonov evrov za dodatek za delo v rizičnih razmerah in slabih 29 milijonov evrov za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.
Vsaj enega od koronskih dodatkov je sicer prejelo 121.047 javnih uslužbencev ali 66 odstotkov vseh. Dodatki so bili izplačani v 1178 proračunskih uporabnikih, kar pomeni, da v skoraj 700 proračunskih porabnikih nihče od zaposlenih ni prejel nobenega koronskega dodatka.
Povprečen znesek obeh dodatkov na zaposlenega je bil 1130 evrov, od tega 977 evrov na zaposlenega za dodatek za rizične razmere ter 397 evrov za dodatek za nevarnost in obremenitve. Pri teh zneskih ne gre za mesečna izplačila, ampak za izplačila za celotno obdobje prvega vala epidemije. Torej za dva meseca in pol.

Odvisni od subjektivne presoje nadrejenih

Da je tako odrejanje dodatkov nepravično, so sindikati že večkrat opozorili, a gre pri določanju dodatka glede na osnovno plačo vseeno za način, ki sledi zakonodaji. Tisto, kar v analizi še posebno bode v oči, pa je dejstvo, da so se velike razlike pojavljale tudi med zaposlenimi na enakih delovnih mestih, z istimi obremenitvami.

V šolah je tako denimo dodatek prejela le polovica učiteljev, podobno je bilo tudi pri vzgojiteljih, ravnateljih in direktorjih. "V neki šoli tako nihče ni prejel nobenega dodatka, v drugi pa so vsi dobili veliko," je dejal Branimir Štrukelj, glavni tajnik šolskega sindikata SVIZ, sicer tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. "Take razlike prinašajo nezadovoljstvo, pa čeprav je bilo za ta namen porabljenih veliko sredstev. Ravnatelji so se sami odločali, koliko in če sploh so bili njihovi zaposleni izpostavljeni. Mi smo se ves čas zavzemali za skupne kriterije, a se je na občinskih ravneh pri realizaciji dogajalo vsemogoče. Če je subjektivna ocena edini kriterij, potem pač dobite enormne razlike. In tega delavcem ne morete pojasniti," je dejal.

V primerjavi s šolstvom, javno upravo in občinami, kjer so dodatke prejeli le nekateri in po nejasnih kriterijih, pa so praktično vsi prejeli dodatke v policiji in vojski. Med vojaki je dodatek prejelo 97 odstotkov zaposlenih, pri policiji pa 96 odstotkov zaposlenih. Zelo pogosti so bili dodatki tudi na finančni upravi (Furs) in zavodu za zaposlovanje (ZRSZ). So pa vojaki in zaposleni na finančni upravi oziroma zavodu za zaposlovanje prejeli mnogo nižje zneske dodatkov od policistov. Povprečen znesek v vojski je bil 746 evrov na zaposlenega, na ZRSZ 639 evrov, na Fursu pa 416 evrov. Še manj so dobili profesorji, učitelji in vzgojitelji.

Številne čistilke brez dodatkov

Policisti so tako v povprečju prejeli zelo visoke zneske, hkrati pa so dodatek prejeli praktično vsi. Predsednika policijskega sindikata Kristjana Mlekuša smo zato vprašali, kdo je v primeru te poklicne skupine odločal o višini in upravičenosti do dodatka: "Način dodelitve dodatkov za čas epidemije je bil urejen na nivoju celotne policije na podlagi ocene tveganja za posamezna delovna mesta, pri čemer so bili za posamezne skupine delovnih mest določeni odstotki delovnega časa, za katerega posameznim skupinam dodatek pripada. Kljub temu so imeli neposredno nadrejeni v posameznih policijskih enotah možnost dodelitve višjega zneska glede na dejansko izpostavljenost."

Velike razlike so tudi pri zaposlenih v zdravstvu. Če so zdravniki praviloma prejeli visoke dodatke in za ves delovni čas, pa se to ni dogajalo pri vseh medicinskih sestrah, največ krivic pa se je zgodilo na ravni zaposlenih v plačni skupini J. To so na primer strežnice, kuharice in zaposleni v pralnici. "Težava se je pokazala tudi pri zunanjih sodelavcih, pri čistilkah iz čistilnih servisov, ki so prav tako delale v rizičnih razmerah. Tem v okviru PKP5 dodatek ni pripadal, nato so to želeli v PKP7 popraviti, a so pri zapisu izjem čistilni servisi spet izpadli. Nato so to želeli popraviti še v zakonu, a spet ni šlo. Številne čistilke tako še vedno niso upravičene do dodatkov," je pojasnila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva. "Tudi glavne sestre so denimo prejele dodatke le za polovico delovnega časa. In takih nesmislov je še več," nadaljuje in dodaja, da so zato v okviru sindikata že sprožili nekaj kolektivnih in individualnih sodnih sporov.

Izpostavljeni delavci v zasebnem sektorju niso dobili nič

Samo v prvem valu, torej za čas dveh mesecev in pol, je bilo v javnem sektorju razdeljenih 137 milijonov evrov, a delavci v zasebnem sektorju dodatkov niso prejeli. "Absolutno bi morala država zagotoviti, da bi tudi izpostavljeni delavci v privatnem sektorju prejeli dodatke za tveganja. Trgovci namreč niso bili izpostavljeni nič manj kot del javnega sektorja. Moje stališče je, da bi država te obveznosti morala nakazati, a tega ni storila," pravi Štrukelj. Tudi generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič je razočaran, da dodatkov niso bili deležni tudi v privatnem sektorju. "Nelogično je, da dobivajo dodatke tisti, ki v javnem sektorju delajo od doma, trgovci, ki so ves čas izpostavljeni, pa ne. To se nam ne zdi pošteno," je dejal. Kritičen je tudi do novih dodatkov, ki so zdaj v zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu predvideni tudi za direktorje javnih zavodov, ravnatelje in župane. "To, da se delijo novi dodatki, ob tem pa se nihče ne spomni na delavce v zasebnem sektorju, je perverzno in nesramno," še pravi.

In 137 milijonov še ni končen znesek, ki bo iz državne blagajne namenjen za dodatke javnih uslužbencev. V drugem valu, ki se je uradno začel oktobra lani in končal sredi junija, dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ni bilo več. Je pa ministrstvo za finance za mesece od oktobra lani do konca epidemije, se pravi do sredine junija, za zdaj prejelo za 588,7 milijona evrov zahtevkov za dodatke za delo v rizičnih razmerah. Na ministrstvu opozarjajo, da to še ni končna številka, saj imajo delodajalci čas, da zahtevke oddajo 90 dni po koncu epidemije.