Žana Vertačnik
21.11.2020

Kongres Nove Slovenije: Toninovi navidezni odmiki od SDS jim zadostujejo

Kongres Nove Slovenije: Toninovi navidezni odmiki od SDS jim zadostujejo
Robert Balen Prvak koalicijske NSi je prepričan, da stranki paktiranje z SDS ne škodi, še več, v vladi Janeza Janše lahko po njegovi oceni zasledujejo cilj, to je sodobna, gospodarsko uspešna in evropsko pluralna Slovenija.
Aktualno

Analiziramo, zakaj je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin brez protikandidata, kateri so ključni projekti ministrske ekipe in kje so se izgubile obljube ločevanja politike od gospodarstva.

Nova Slovenija (NSi) bo po dveh letih spet izbirala novo vodstvo, pričakovano se bo za vrh stranke na kongresu, ki se bo z osrednjim dogajanjem odvrtel danes, rezultati pa bodo znani v četrtek, potegoval le njen dosedanji šef Matej Tonin. Stranka je pod njegovim vodstvom prehodila parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter nazadnje in ne najmanj pomembno - stopila v vlado Janeza Janše. S povratkom v bližino SDS po presoji prvaka niso skrenili iz sredine, kjer želijo biti. Še več, s sodelovanjem v vladi so zadovoljni, saj si partnerji enotno prizadevajo za realizacijo prioritet iz koalicijske pogodbe: "Zato bi bilo za Slovenijo zelo slabo, če bi se zaradi neposrečenega tvita ali pisma (Janše, op. p.) v teh kritičnih časih vladna koalicija razletela. Pričakujemo odgovornost in državotvorno držo s strani vseh naših partnerjev."

Ljudmile Novak ne nameravajo ustaviti

Po oceni analitikov je razumljivo, da Toninovega protikandidata po dvoletnem mandatu ni. "Uspeva mu minimalni videz distanciranja od Janše in SDS, s tem pa očitno pomiri vsako skušnjavo, da bi se pojavil protikandidat, ki bi želel iti v sredino in bi se odcepil od aktualne koalicije," pravi politični analitik Tadej Troha. Spomnimo le na torkovo premierjevo pismo vrhu EU, ki ga je Tonin označil za Janševo, ne pa vladno stališče. Včeraj je med drugim sporočil, da verjame, da bodo evropski voditelji našli za vse strani sprejemljivo rešitev. Ostrejša je bila sicer tudi tokrat nekdaj predsednica NSi, zdaj evropska poslanka Ljudmila Novak, opominja Troha: "Njen diskurz na trenutke, ko gre za kakšne evropske škandale premierja, težko dojemamo kot del stranke, deluje, kot da govori z neke tretje pozicije. Ne z vidika politične opozicije, ampak opozicije javnosti." Podobno politični analitik Frane Adam izpostavlja, da je Novakova dalj časa na distanci od SDS, ni pa prav jasno, ali ima znotraj stranke "svojo frakcijo".

V NSi ne zanikajo, da strankarska javnost reagira različno, pojavljajo se pozivi, naj jo zaustavijo, ni malo niti tistih, ki menijo, da bi ji bilo smotrno slediti. Pravijo pa naši sogovorniki, da Novakove, ki utegne ob nadaljnji rasti javnomnenjske podpore z vrha lestvice priljubljenosti politikov kmalu izriniti predsednika države Boruta Pahorja, ne nameravajo zavirati.

Milijardni projekti in fronte ministrov NSi

V NSi so prepričani, da so vladi prispevali "pozitivno presenečenje" v obliki ministrov. Obramba, ki jo obvladuje Tonin, je včeraj dosegla preboj, ko so poslanci v državnem zboru potrdili 780 milijonov vreden zakon o investicijah v Slovensko vojsko. Si je pa s tem minister že nakopal novo fronto z opozicijo, Levica bo po napovedih danes zagnala akcijo zbiranja podpisov za začetek referenduma. Dalje, Jernej Vrtovec drži niti v rokah na infrastrukturi in odločal bo o strateško nadvse pomembnih projektih. Poleg dolgo pričakovane tretje razvojne osi še drugi tir, kjer se bodo vrtele milijarde, v življenje bo Vrtovec spravil elektronske vinjete. Zaradi brezkompromisnega vdora virusa v domove za starejše pa se velike odgovornosti na NSi valijo tudi z ministrstva za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki ga mnogi vidijo kot človeškega, vljudnega, umirjenega. Ob pohvalah na račun nekaterih ukrepov za ohranjanje delovnih mest pa, tudi v koaliciji, odmeva očitek, da se je pri odločanju preveč zanašal in čakal na zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, premalo pa poslušal pobude Skupnosti socialnih zavodov in direktorjev domov. Nekateri mu zamerijo tudi, da ni reagiral, ko je vlada socialne partnerje pri pripravi predloga zakona o demografskem skladu kar povozila.

Kaj je z obljubami o (ne)političnih kadrih

Čeravno je NSi še pred volitvami sproducirala slogan, da je politiko iz gospodarstva treba umakniti, pa si je pomemben vzvod moči priigrala s kadrovanjem podpredsednika stranke Valentina Hajdinjaka na čelo Darsa. "Za NSi umik politike iz gospodarstva pomeni prodajo kapitalskih deležev v podjetjih, kjer država nima kaj iskati. Še vedno smo prepričani, da ni nobene potrebe po tem, da je država ponudnik telefonije, hotelskih namestitev, igralništva, bančništva," se brani Tonin in dodaja, da umik države iz lastništva Darsa pomeni privatizacijo avtocest. Po njegovi oceni mora država ostati lastnik kritične infrastrukture. "Članstvo v politični stranki za nikogar ne sme biti ovira in hkrati to ne more biti njegova prednost. Štejejo naj samo rezultati," komentira Tonin o Hajdinjaku, ki so ga s podpredsedniške funkcije že nameravali umakniti, a so nato presodili, da bi to naletelo na (še bolj) negativne odzive. Bo pa, tako naši sogovorniki, za NSi najbolje, da se zgodba s Hajdinjakom s kongresom "organsko zaključi".

Glavnina Desusovih poslancev za Erjavca
Formalno se je včeraj začel kongres Desusa, na katerem se bosta za mesto predsednika udarila favorit Karl Erjavec in izzivalec Srečko Felix Krope. Ta se je stranki pridružil komaj leta 2018, tudi zato pa mu poslanska skupina, ki si želi politično spretnega vodje, ni naklonjena. Včeraj sta se po Francu Jurši za Erjavca izrekla še Ivan Hršak in Branko Simonovič, slednji ocenjuje, da po slabi izkušnji z Aleksandro Pivec ne morejo več pristajati na neizkušene obraze. Hršak je ocenil, da kongres, ki poteka po pošti in katerega izid bo znan 5. decembra, za stranko predstavlja zgodovinsko prelomnico.