Petra Lesjak Tušek
14.10.2020

(INTERVJU) Zdravnik Davorin Benko: Malo počakati je lahko za bolnika usodno

(INTERVJU) Zdravnik Davorin Benko: Malo počakati je lahko za bolnika usodno
Petra Lesjak Tušek Davorin Benko: ”Ko peljem avto k avtomehaniku, tudi ne guglam, kaj in kako je treba popraviti, ampak avtomehaniku zaupam.” 
Aktualno

Vodja regijskega tima za območje OE ZZZS Ravne na Koroškem delovne skupine koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb s covidom pri ministrstvu za zdravje, primarij zdravnik internist kardiolog z oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec: "Biti zdravnik v časih, ko je treba sprejemati težke odločitve, je odgovornost in veliko breme".

Kako ocenjujete razmere v CUDV Črna, kjer je skupno - tako med varovanci kot med zaposlenimi - največ okužb v regiji. So obvladane, je širjenje omejeno?

"Mogoče bi začel širše. Olimpijske igre so bile v več kot stoletni zgodovini odpovedane dvakrat, obakrat zaradi svetovne vojne. In če olimpijske igre v letu 2020 odpadejo zaradi koronavirusa, nam je že samo to lahko ogledalo, da so razmere resne. Borimo se proti virusu, ki ima učinkovito orožje, medtem ko ga mi oziroma svet še nima. Cepiva še ni, specifičnih zdravil ni. V tem vojskovanju gre virus svojo pot. Ukrepi ne gredo v to, da bi epidemijo preprečili, temveč da jo skušamo raztegniti na čim daljše obdobje, ker so od tega odvisna gospodarstvo, šolstvo pa tudi zdravstvo. Najslabša varianta v zdravstvu je, če kapacitete sistema postanejo za obolele premajhne, tako se je tudi zgodil italijanski scenarij. Slovenija že od začetka pelje vse aktivnosti k časovnemu prerazporejanju. V populaciji imamo manj in bolj krhke, in če se navežem na CUDV Črna, je prav to najbolj krhka skupina med krhkimi. Če bivši direktor (Marijan Lačen, op. p.) napiše, da je virus eden največjih izzivov za center v vsej zgodovini, moramo vedeti, da so razmere res popolnoma nove, posebej za varovance, vse življenje vajene stikov. Vdor virusa v tak dom pomeni tudi popoln zasuk mišljenja v glavah tam zaposlenih, ki se ga ne da razumeti preprosto v 24 urah. A zgodilo se je, kar se je. Prvi vnos smo zajeli 20. septembra in delovali z vsemi ukrepi v sodelovanju z lokalno skupnostjo, deležniki iz regije in s pomočjo ministrstev za socialo in vlade, ki je območje razglasila za ogroženo, da bi formalnopravno zagotovila pomoč. Zadnji brisi kažejo na to, da je zadeva obvladljiva, vsi se maksimalno trudijo. Ključna je moč ekipe, posameznik nikoli ni dovolj. Seveda pa se nam lahko zgodi danes ali jutri ponoven vnos. Srčno upam, da bomo stvari izpeljali tako, da bomo lahko z doseženim vseeno zadovoljni."

Domovi za starejše v koroški regiji so jo doslej relativno dobro odnesli - dom Črneče je obvladal, zajezil okužbe, prevaljski tudi, potem ko je virus oplazil dom, a v tem tednu so nove okužbe v Koroškem domu starejših Slovenj Gradec in v Črnečah? Tudi sicer domovi po Sloveniji ostajajo precej izpostavljeni.

"Naša regijska skupina, ki je del delovne skupine pri ministrstvu za zdravje, pokriva še Velenje in Savinjsko dolino. Zdaj imamo še štiri 'čiste' domove: Radlje ob Dravi, Gornji Grad, Topolšico in Velenje, v vseh drugih pa smo se že srečali z vnosom virusa. Izkušnja iz prvega vala je koristna. V Črnečah smo prvi vdor uspešno omejili, a se nam je zdaj zgodil drugi vdor in zgodbo, ki je nepredvidljiva, zdaj ponavljamo. Morda smo navzven videti kaotični, a odločitve moramo sprejemati ne le iz dneva v dan, ampak večkrat z jutra na večer, ker je to odvisno od več faktorjev: števila obolelih, populacije, razpoložljivosti kadra. Zadaj je ogromen logistični aparat, ki skuša omejiti škodo. Epidemiološka služba se maksimalno trudi. Vdori se bodo seveda dogajali, ne samo v domove, tudi v šole, podjetja, ker je breme virusa že tako veliko. Bo pa bolje, če bodo ljudje spoštovali ukrepe: čisto osnovne, kot so nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok, vzdrževanje socialne distance. Hkrati je pomembna možnost hitrega testiranja. Bolnišnica Slovenj Gradec ima dober mikrobiološki laboratorij in smo že hitro izvajali molekularno diagnostiko, kar nam je skrajšalo negotovi čas, ko se pojavi sum na okužbo. Trudimo se, da bi število testiranj povečali, v dogovarjanju z delovno skupino pri vladi bomo začeli uvajanje antigenskih testov. Čim prej moramo odkrivati okužene, to je pomembno."

Bolnišnice prilagajajo delovanje zdravljenju covida in s tem neizbežno opuščajo druge programe - kako dolgo je mogoče ne zagotavljati dela programov, ne da bi se to poznalo na zdravju ljudi? Vemo, da so že zdaj dolge čakalne dobe. Tu se kopiči več težav hkrati: ob manku kadrov še okužbe zdravstvenega kadra in karantene oziroma izolacije.

"V osnovi je covid drugačen od drugih virusnih bolezni, ker je potek bolezni nepredvidljiv in lahko hitro pride do poslabšanja. Še največji problem oziroma omejevalni faktor bo kader, ki že v večji meri ostaja doma zaradi bolezni v družinah, na žalost je v karanteni že kar nekaj zdravnikov. Ob izkušnjah, ki jih imam, pa se mi hkrati zdijo najbolj prizadete covid šolske generacije ob vprašanju, ali se bodo lahko dovolj kakovostno šolale. Ne znam si predstavljati vrhunskih mladih športnikov, glasbenikov, ki jim je omejena možnost vadbe. Covid torej ni le zdravstveni problem, temveč veliko širši, tudi problem vsega, kar moramo v življenju spremeniti, se naučiti sprejemati drugače."

Gre torej za vrsto izgubljenih talentov, potencialov, ki so morda ta hip še nemerljivi, na dolgi rok pa se bo pokazala škoda. Kot v vojnih razmerah, kot ste primerjali v izhodišču?

"Absolutno. Večkrat to primerjam s špansko gripo, a ta je trajala dve leti. Pričakovati, da bomo šli skozi covid ne samo v Sloveniji, ampak po svetu, v kratkem časovnem obdobju, ni realno. Bodo valovanja, taka in drugačna. Moramo upoštevati vse, kar je dobronamerno. Če je bila v prvem valu naloga države, da poskrbi za državljane, je v drugem najbrž naloga državljana, da nekaj prispeva k temu, da država ne bo ponovno obstala. Če ljudje ne upoštevajo, da je treba držati socialno distanco, ne gre. Ko ugotavljamo izvore okužb, res pademo na najbolj preprostih zadevah: to so razna praznovanja, množična druženja, širše poroke, nato pa sledi še prikrivanje stikov in srečanj v zaprtih prostorih, tudi vožnja v avtomobilih brez maske."

image
Davorin Benko, zdravnik, vodja regijskega tima za obvladovanje covida pri delovni skupini ministrstva za zdravje
Petra Lesjak Tušek

Se vam zdi, da se s to razširitvijo, z vse bolj neposrednimi ali posrednimi osebnimi izkušnjami lahko vseeno ljudem že bolj približa resnost razmer?

"Mislim, da nas še ni dovolj prizadelo. Že vsak skoraj vsak pozna koga z okužbo. V javnosti se hkrati bolj opazijo poteki, ki niso puščali večjih posledic. Ljudje nato svoje ravnanje skušajo omiliti z razlagami, kako nekomu, ki se je okužil, ni bilo skoraj nič in torej tudi meni verjetno ne bo, pri tem pa ne vidijo vseh hospitaliziranih, ki tudi umrejo. Večina od nas ima otroka ali živi v skupnosti več generacij, z ljudmi, ki imajo kronična obolenja, in vsak stik zanje pomeni tveganje, da se jim osnovno obolenje poslabša in lahko ne nazadnje tudi umre. Tudi v prvem valu covida Koroška ni bila čisto "nedolžna" in je imela velik delež hospitaliziranih v Mariboru. Takrat je bila epidemija formalno razglašena in v rokah smo imeli vzvode pritiska in tudi detekcije žarišč. V drugem valu moramo vzpostavljati predvsem ravnotežje, da nam bomo uspelo necovid bolnikom zagotavljati ustrezne zdravstvene storitve. Zdaj delamo večtirno, skrbimo tudi za akutno obolele, hkrati pa za odkrivanje in zdravljenje covid bolnikov. Slovenski zdravstveni sistem je strokovno dober. Če primerjamo naše strokovne dosežke v okviru OECD-ja, smo nekje na sredini, pri posameznih dejavnostih pa izstopamo, čeprav delamo z najmanj zdravstvenega kadra in nizkim odstotkom BDP-ja, namenjenim za zdravstvo. Že v normalnih razmerah je zdravstvenega kadra premalo - zdaj pa je to velika obremenitev, kot je tudi za vse v domovih, v CUDV na primer. A prej ali slej bo prišlo do izgorelosti."

Covid ni le zdravstveni problem, temveč veliko širši, tudi problem vsega, kar moramo v življenju spremeniti, se naučiti sprejemati drugače

Kakšne posledice na javnem zdravju pričakujete ob odpovedi nekaterih programov na račun covida, jih je mogoče napovedati?

"Gotovo so ljudje, ki so bili med epidemijo na neki način solidarni in so s pregledi tudi počakali. A malo počakati je včasih lahko za posameznika usodno. V drugem valu še vedno vzdržujemo oba sistema, a če se bo število covid bolnikov večalo, bomo morali prilagajati necovid del in se odločati, kako bo z bolniki - v prvi vrsti bomo morali skrbeti za nosečnice, porodnice, onkološke bolnike, vsa akutna stanja ... Gotovo pa bo ostal zadaj del diagnostike, ki je ne bomo mogli izvajati, ker ne bo ljudi za to. Določene operacije bomo prestavili. To bo populaciji nekaj pustilo. Biti zdravnik v časih, ko je treba sprejemati težke odločitve glede zdravljenja, je velika odgovornost in breme. Modela pa nima nihče v svetu, pristopi so tudi različni, odvisni od kapacitet in ljudi."

Se vam zdijo sedanji ukrepi primerni in sorazmerni?

"Težko komentiram, ker nisem strokovnjak na tem področju. Znotraj Slovenije sodelujemo z evropskimi strokovnjaki in iščemo rešitve, ki so sprejemljive in v sorazmerju, da gospodarstvo, šolstvo in druge dejavnosti, ki jih nujno potrebujemo, delujejo."

Kakšna naj bo ali bi morala biti komunikacija, da bodo ljudje zaupali, verjeli, da ne bo edino delujoča represija, kaznovalna politika?

"Že v Črni sem poudaril, da bi morali prepričati ljudi, da naj ne sledijo slepo nečemu, kar nekdo tvitne, ali komunikaciji po facebooku. Če bi si vrteli nekaj preprostih zadev, ki jih moramo spoštovati, bi že bilo drugače. Vsak se mora sam odločiti, ali verjame strokovnjakom na nekem področju ali zapisom na internetu. Ko peljem avto k avtomehaniku, tudi ne guglam, kaj in kako je treba popraviti, ampak avtomehaniku zaupam."

Tudi sami ste v zdravstvu bolj izpostavljeni, kako osebno to doživljate, tako z vidika izpostavljenosti, odgovornosti kot potencialnega strahu ne nazadnje - ali je ta povsem izločen? Tudi sami morate prihajati iz službe domov.

"Osebno me ni strah, da bi zbolel, ker prej ali slej najbrž bom. V vseh letih sem šel skozi veliko težkih zgodb, a to, kar se nam zdaj dogaja, je nekaj najtežjega in nepredvidljivega. Za dan naprej ne moremo predvidevati. Podobne probleme imajo vsi, pristopi pa so različni. Seveda te je na neki način strah, da boš ogrozil družino - moja žena je učiteljica, jaz zdravnik, oba imava veliko verjetnost, da zboliva. A spremeniti bistveno ne moreva nič, razen da spoštujeva vse ukrepe."