Tomaž Ranc
6.1.2021

(INTERVJU) Dr. Drago Plešivčnik: "Seveda se bom cepil.

(INTERVJU) Dr. Drago Plešivčnik: "Seveda se bom cepil.
Tomaž Ranc Drago Plešivčnik: ”Če je ukrep izdan od tistega, ki je odgovoren za urejeno življenje v državi, občini, podjetju, in ne deluje razdiralno, ga je treba spoštovati, kadar je premalo prepričljiv, naj neuspeh pripiše sebi.”
 
Aktualno

Primarij Drago Plešivčnik, 91-letni upokojeni direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je moralna avtoriteta s pečati tudi v kulturi, politiki in širše. Aktivno spremlja pandemijo, kjer stavi na moč znanosti in razuma, svari pa pred pomanjkljivo skrbjo za čisto ozračje.

Kako ocenjujete soočanje Slovenije s koronakrizo? V medicini ste videli vse, take epidemije pa še ne ...

"Take epidemije pa še ne … Gotovo. V takem obsegu nenadnega izbruha nalezljivih bolezni nisem doživel, saj ne govorimo več o epidemiji, temveč o pandemiji, kar pomeni, da se bolezen širi po več kontinentih hkrati. Vedno pa so se pojavljale epidemije v manjših ali večjih obsegih, toda omejene bolj na določeno skupino populacije in z manj agresivnosti. Vseeno je kar veliko ljudi umrlo zaradi tifusa, griže, otroške paralize, davice … To pa se je bistveno zmanjšalo ali celo izginilo, ko so bili že otroci cepljeni proti temu.

V šestdesetih letih tega stoletja pa smo začeli govoriti o 'epidemiji travmatizma', ker je zaradi naraščajočega cestnega prometa začelo strmo naraščati število poškodb in smrtnih žrtev. Kakor so nalezljive bolezni danes razkrile pomanjkljivosti zdravstva in družbe ob takem pojavu, se je tudi tedaj pokazala slabost zdravstva in družbenega sistema in so bili potrebni veliki vsesplošni napori, ki še danes trajajo, da je začela statistika prikazovati boljše rezultate.

Epidemije se ne da tako hitro izbrisati kakor kredo s šolske table. Zdravstvena služba pa mora biti v nenehni pripravljenosti tudi na delo v izrednih razmerah, da ne tava, ko že teče voda v grlo. Tega ni mogoče doseči s točkovanjem in izpolnjevanjem plana, temveč z razumom. Investicije za zdravstvo so naložbe za življenje."

Vaša Koroška je po številu umrlih na 100.000 prebivalcev zaradi covida-19 zelo prizadeta (s 113,1 smrti jo je med slovenskimi regijami celo najslabše odnesla). Čemu to pripisujete? Verjetno ne le starajoči se populaciji.

"Visoka smrtnost na Koroškem je pogojena z visoko okuženostjo. Seveda, kot upokojenec v outu nimam natančnih dokazov, zato lahko le domnevam. Vzrokov je verjetno več. Na našem območju živi veliko priseljencev, ki radi vzdržujejo tesne stike s svojci. V začetni fazi epidemije ni bil omejen prehod med državami, čeprav se je tam virus nekontrolirano širil. Zato je bilo kar nekaj tega uvoženo. Ko pa je povzročitelj nalezljive bolezni enkrat tu, ga je težko držati na vajetih. V koroški populaciji je veliko starostnikov, ki so bolj ranljivi. Veliko okužb je bilo tudi v domovih starejših občanov v Črnečah, Slovenj Gradcu ..., verjetno bi lahko še našteval, gotovo pa ni kriva lakota kakor pri črni kugi in španski gripi v prejšnjih časih."

Mislite, da so v tujini reagirali bolje, denimo Avstrija, ki ima precej ugodnejšo sliko kot Slovenija, in če da, pri čem?

"V Avstriji je višji življenjski standard kakor pri nas in morda v širših plasteh družbe večja ozaveščenost o zdravem načinu življenja. Življenjski standard Slovencev ni slab. So pa nekatere skupine ljudi, ki se morajo same spopadati z revščino. Tu je potrebna pomoč. Revščina gotovo ni prava popotnica za zdrav način življenja. Po delu pa je potreben tudi zadosten oddih. Morda si ga Korošci premalo privoščimo."

Revščina gotovo ni prava popotnica za zdrav način življenja. Po delu pa je potreben tudi zadosten oddih

Kaj bo prineslo rešitev za človeštvo? Gotovo zaupate stroki, ki je že razvila cepivo in razvija tudi zdravilo. Se boste cepili?

image
Drago Plešivčnik: "Želim, da se slovenjgraška bolnišnica čim prej utrdi v vodstvu. Pri izboru naj ima prednost tisti, ki bo dal ali ohranil bolnišnici dušo, da bodo ljudje tako kot nekoč govorili: se grem z zaupanjem zdravit v našo bolnišnico."
Tomaž Ranc
"Kot rečeno že prej, cepivo je pregnalo že marsikatero nalezljivo bolezen. Tako bo tudi s covidom-19 in smo lahko veseli, da je že prišlo na trg. Seveda se bom dal cepiti. Nekaj časa bodo pred covidom-19 dobro zavarovani tisti, ki so bolezen preboleli, vendar bo tudi njim dodatna zaščita s cepivom odpornost še povečala. Voditi politiko imunizacije po naravni poti (nekaj časa Švedska) pa je gotovo hudo tvegana zadeva, ker je nehumana in na široko odpira vrata umrljivosti. Sporoča namreč: kdor je tako močan, da lahko sam ustvari protitelesa, ki ga varujejo pred virusom, naj živi, kdor tega ne zmore, naj umre.

Priporočila naših epidemiologov so gotovo ustrezna in so podobna tistim v razvitih državah. Usmerjena pa so bolj v obrambo pred virusom. Pri vojakih so nas učili, da je napad najboljša obramba. Napadanje virusa samo s kemičnim orožjem je očitno nezadostno, sicer se virus ne bi tako hitro razmnoževal in širil.

Nisem strokovnjak za nalezljive bolezni, včasih pa le poškilim malo čez plot in koketiram z magičnim vplivom ultravioletnih žarkov določenih frekvenc na življenje bakterij, virusov in plesni, ne samo covida-19, in me vznemiri poročilo o moči probiotičnih bakterij v ozračju kot ubijalcev virusov. Veliko pomeni, da je strogo znanstvena in kritična francoska komisija za podeljevanje prestižnih Galienovih odličij za inovativne dosežke v medicini, ki se štejejo za enakovredne Nobelovim nagradam za raziskovalna dela v medicini, izbrala prav podjetje, ki je postavilo na trg v znanih laboratorijih preizkušeno napravo za dezinfekcijo določenih medicinskih pripomočkov s pomočjo ultravioletnih žarkov. Nekateri zdravstveni 'modrijani' pa še kar ugibajo o njihovi učinkovitosti. Pomanjkljiva je skrb za čisto ozračje. Zlasti v skupnih prostorih, kjer živijo okuženi ljudje, kar mrgoli vojska virusov, ki se z izločenimi kapljicami iz pljuč nenehno krepi, da napadejo vsakega, ki vstopi nezaščiten v prostor. Klasično prezračevanje in uporaba kemikalij očitno ne zadoščata."

Kaj je pri ukrepih najbolj pomembno? So prestrogi, preohlapni ali ravno pravšnji?

"Noben ukrep ne ustreza vsem. Ni enostavno izdati zapoved za isto stvar, da je enako všeč tistemu pod Triglavom in onemu ob morju. Če je izdan od tistega, ki je odgovoren za urejeno življenje v državi, občini, podjetju, in ne deluje razdiralno, ga je treba spoštovati. Podana pa mora biti možnost, da vsak svoje pomisleke brez bojazni za posledice izrazi. Kadar je premalo prepričljiv, naj neuspeh pripiše sebi. Na drugačnih temeljih pa stojita upor proti birokraciji in nepokorščina v državljanskih zadevah."

Ali kaj spremljate dogajanje v slovenjegraški bolnišnici, ki se sooča s krizo vodenja, pa je to ena najpomembnejših, če ne kar najpomembnejša institucija v regiji. Kaj pričakujete?

"Dogajanje v bolnišnici mi je pri srcu in ga spremljam z dostojno distanco. Seveda želim, da se čim prej utrdi v vodstvu. Pri izboru naj ima prednost tisti, ki bo dal ali ohranil bolnišnici dušo, da bodo ljudje tako kot nekoč govorili: se grem z zaupanjem zdravit, ne v slovenjgraško ali državno bolnišnico, temveč v 'našo' bolnišnico. Jim pa čestitam, da so se tako odločno zavzeli za zdravljenje s covidom-19 okuženih bolnikov, čeprav niso imeli specializiranega oddelka za zdravljenje nalezljivih bolezni."

Kaj bi zaželeli Slovencem v novem letu?

"'Health first', torej zdravje na prvem mestu."