Petra Lesjak Tušek
30.4.2021

(INTERVJU) Aleksandra Gradišnik: Izvozniki v koroški regiji ohranjajo primat, mnoga manjša podjetja že na robu preživetja

(INTERVJU) Aleksandra Gradišnik: Izvozniki v koroški regiji ohranjajo primat, mnoga manjša podjetja že na robu preživetja
Petra Lesjak Tušek Aleksandra Gradišnik: ”V poslovanju regije bodo tako še nadalje predstavljale primat izvozne družbe v predelovalnih dejavnostih, ki so uspele premostiti zahtevne pogoje poslovanja.” 
Aktualno

Direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice o kondiciji koroškega gospodarstva: od odpuščanj delavcev v avtoindustriji do izjemne odzivnosti podjetij pri vzpostavljanju investicijske platforme, namenjene okrevanju, pri kateri so se koroška podjetja odzvala najhitreje.

Slovenjgraški Adient je nedavno "udaril" kot nenadno, negativno presenečenje, odpuščanja so neizbežna, predvidoma v manjšem obsegu, a vendarle, pa bodo zmanjševali število zaposlenih v AFC Dani. Kako ranljiva je regija v smislu strukture gospodarstva, tudi lastniških struktur družb za podobne scenarije? Takega množičnega odpuščanja Koroška ne pomni od Preventa, tudi vezanega na zdaj precej ranljivo avtoindustrijo.

"Značilnosti kroškega gospodarstva izhajajo iz strukture izrazito izvozno naravnanih predelovalnih dejavnosti, kar ves čas izrednih razmer zagotavlja regiji dokaj stabilno gospodarsko sliko, saj ohranjanje proizvodne aktivnosti pomeni ohranjanje delovnih mest. Med 25.000 delovno aktivnimi dobra polovica prebivalcev regije dela v gospodarstvu, brezposelnost pa z okvirno 2500 ljudmi ostaja pod slovenskim povprečjem. Lastniška struktura največjih zaposlovalcev na Koroškem je različna, v nekaterih družbah prevladuje domače lastništvo, v drugih tuji lastniki, medtem ko je lastništvo srednje velikih in malih družb vezano predvsem na domači družinski kapital. Ne glede na strukturo je za regijo pomembno, da gre za zdrava, razvojno naravnana jedra, kar bo v prihodnje omogočalo kakovostne zaposlitve. V primeru globalne skupine Adient je bila odločitev o zaprtju družbe sprejeta na ravni krovne družbe. Da bi v procesu zapiranja pomagali omiliti kadrovski prehod, smo z družbo Adient Slovenj Gradec v okviru koroške zbornice in zavoda za zaposlovanje aktivno povezani.

Ob tem neželenem scenariju, ki je zanihal gospodarsko sliko Koroške, pa je dejstvo, da je trg dela zelo dinamičen, saj številne družbe v naši in sosednji savinjsko-šaleški regiji intenzivno nadaljujejo proizvodnjo in potrebujejo kadre zdaj in tudi v prihodnje zaradi nadaljnjih razvojnih načrtov. Nihanja so v prihodnje glede na čas in naravo dela v gospodarstvu še pričakovana."

Ob reakciji na Adient ste izpostavili zlasti pomen kakovostnih delovnih mest. Zdi se, da bodo v proizvodnjah še možnosti in potrebe po zaposlitvah, saj je realno težko dobiti kakovosten kader. Pa je v regiji tudi dovolj kakovostnih delovnih mest, ki temeljijo na znanju, višji dodani vrednosti?

"Regija prehaja v novo razvojno obdobje, ki ga bo zaznamovalo okrevanje po krizi. Izvajajo in načrtujejo se nove investicije, predvsem v opremo in proizvodne prostore, vsekakor so sestavni del tega investicije v nova delovna mesta in izboljšanje dosedanjih. Prednostne usmeritve v digitalizacijo in zelen prehod ter v kompetence zaposlenih zagotavljajo v prihodnje tudi dvig kakovosti delovnih mest in doseganje višje dodane vrednosti na zaposlenega. Čeprav pri slednjem še nekoliko zaostajamo za slovenskim povprečjem, je z novimi vlaganji pričakovati hitrejšo rast."

Velikokrat se na Koroškem izpostavlja izvozna moč gospodarstva, velika podjetja, veliki izvozniki. Kaj pričakujete glede na še trajajočo covid krizo, kakšne informacije imate iz podjetij in kakšne so napovedi tudi v luči nadaljnjega poslovanja, ko se bodo iztekli podporni, interventni ukrepi države?

"Ob dejstvu, da so predelovalne dejavnosti generator razvoja gospodarstva regije, ne smemo prezreti, da je vse od začetka izrednih razmer zaradi pandemije za vse gospodarske dejavnosti bistveno učinkovito prilagajanje delovne zakonodaje in s tem povezani podporni ukrepi za ohranitev delovnih mest. Posebej so pri tem izpostavljeni segmenti storitvenega gospodarstva, ki zaradi omejitvenih ukrepov poslujejo v bistveno drugačnih okoliščinah, perspektive njihovega okrevanja pa se bodo pokazale ob izhodu iz izrednih razmer.

Ne glede na oceno, da bo padec izvoza okoli desetodstoten, bodo v poslovanju regije še nadalje predstavljale primat izvozne družbe v predelovalnih dejavnostih, ki so uspele premostiti zahtevne pogoje poslovanja. Z okrevanjem na zunanjih trgih se pričakuje krepitev izvoznega povpraševanja, kar je odvisno od glavnih slovenskih trgovinskih partneric. Sicer pa v času izrednih razmer delo pospešeno nadaljujejo predvsem v sektorju gradbeništva in na področju informacijskih tehnologij. Za nadaljnje delo celotnega gospodarstva in krepitev rasti so ob sproščanju zajezitvenih ukrepov zdaj v sklopu intervencijske zakonodaje pomembni vsi ukrepi za premagovanje zahtevnih likvidnostnih in kreditnih situacij ter povečan priliv sredstev EU. Izboljševanje v celoti pa je odvisno seveda tudi od postopno večje precepljenosti prebivalstva pri nas in v tujini."

image
Aleksandra Gradišnik: "Povezanost, zavzetost in velika mera spoštljivosti so izjemnega pomena za boljšo prihodnost vseh, ki na Koroškem živimo in ustvarjamo." 
Petra Lesjak Tušek

Kaj opažate glede na odzive iz podjetij, so oblike državnih pomoči države prave, zadostne, primerne? Nedavno ste iz GZS pozvali k podaljšanju posojilnih moratorijev in poenostavitvi poroštvene sheme.

"Podjetja so se glede na njihove specifike odločala za uveljavljanje različnih oblik pomoči tako na kadrovskem kot finančnem področju. Seveda brez slednjega ne bi mogle preživeti družbe, ki so jih najbolj prizadele spremenjene okoliščine in omejitve, na primer v turizmu, v trgovini, skratka v vseh dejavnostih z visoko rizičnimi epidemiološkimi razmerami. V teh dejavnostih so zaradi nujnega mirovanja predvsem mikro in mala podjetja že izčrpala lastne likvidnostne rezerve in so mnoga na robu preživetja. Obenem jim je v očeh poslovnih bank izrazito padla bonitetna ocena, kar zdaj v času zagona to pomeni višje stroške financiranja in onemogočen dostop do prepotrebnega svežega denarja za zagon dejavnosti. Ker se pri GZS zavedamo, da gre za izredno pomemben segment gospodarstva z velikim potencialom zagotavljanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ob boku najuspešnejših držav na svetu, smo na vlado in resorne ministre naslovili pobudo oziroma predlog rešitve situacije v obliki posojilnih moratorijev do konca leta 2021 za tiste panoge, ki zaradi epidemije covid ne morejo poslovati in poenostavitve poroštvene sheme. Vladni ukrepi so v prihodnjih mesecih vsekakor še nujni, tako v času trajanja omejitev, nadalje pa z namenom usklajenosti ukrepov z načrtom za okrevanje in odpornost."

Mikro in mala podjetja so že izčrpala lastne likvidnostne rezerve in mnoga so na robu preživetja

Proizvodnje se v covid krizi niso ustavljale, na delovnih mestih pa so seveda tudi bile okužbe - viri okužb so različni. Kako se spreminja tudi narava dela, načini dela, ocenjujete, da se je prilagodljivost, prožnost, sposobnost za reakcije povečala do te mere, da bo tudi dolgoročno delovala?

"Gospodarski sektor se je izredno hitro prilagodil nujnim spremembam zaradi covid krize in se bo z različnimi oblikami dela gotovo prilagajal okoliščinam tudi v prihodnje. Učinkovito prilagajanje je temeljilo na zaščiti zdravja in bliskoviti digitalizaciji, kjer je narava dela to omogočala. Vsekakor se je zdaj zaradi krize in številnih zajezitvenih ukrepov še bolj pokazal pomen ohranitve zdravega delovnega okolja v vseh pogledih."

Kako, če sploh, bo kriza vplivala tudi na koroško GZS? Ima resurse za podporo gospodarstvu oziroma ali je gospodarstvo ostalo zavezano članstvu, so člani prepoznali pomen povezave in ostajajo v njej?

"Analitika GZS v letu 2021 napoveduje za Slovenijo kar petodstotno rast BDP, krepitev pričakujemo tudi v naši regiji. Ob ugodni sliki pričakovanj je s krepitvijo tesno povezana tudi vloga Koroške gospodarske zbornice. Zaupanje v pomen zbornice kot povezovalnega člena z aktivnostmi v dobrobit gospodarstva regije se gotovo kaže v stabilnem članstvu in skozi aktivno sodelovanje, ki se je v tem posebnem obdobju še okrepilo. Pomemben segment priprave intervencijske zakonodaje so tudi pobude koroškega gospodarstva, ki ga ves čas priprav vključujemo skozi predloge GZS. V sklopu vzpostavljanja Investicijske platforme v Sloveniji, namenjene za obdobje okrevanja, se je koroško gospodarstvo odzvalo najhitreje. S 60 investicijami od okoli 300 načrtovanih je Koroška glede na sedanjo stanje na prvem mestu med vsemu regijami, ti projekti so po oceni vredni okoli 175 milijonov evrov.

Pri tem so tako za zasebne kot javne investicije na Koroškem pomembni rezultati prizadevanj za uresničitev projekta 3. razvojne osi. Sočasno z gradnjo infrastrukture je pomembna digitalizacija. Izvoznikom v regiji smo že v marcu preteklega leta omogočili na naši zbornici popolno digitalizacijo potrjevanja izvozne dokumentacije, s čimer smo olajšali potek intenzivnih izvoznih aktivnosti, ki so reševale situacijo v času najtežjih razmer. Z digitalizacijo obenem omogočamo tudi informacijsko podporo glede vseh perečih vprašanj, saj v sklopu GZS deluje ažurna spletna stran Poslovni nasveti v času koronavirusa. Za krepitev kompetenc glede na zahteve koronarazmer smo omogočili številna e-izobraževanja in e-dogodke še širšemu krogu zainteresiranih. Ob vseh preteklih omejitvah smo v najboljši možni meri izpeljali tudi razpis za najboljše koroške inovacije. Verjamem, da bo tudi letos odziv dober.

Za prihodnost Koroške gospodarske zbornice je pomemben vidik krepitve regionalne zbornice - tako članov kot kadrovski. Razvojni koraki so povezani z vizijo nadaljnjega razvoja v sklopu GZS, hkrati pa s postopnim okrevanjem in nadaljnjimi investicijskimi vlaganji v regiji, vsekakor pa z zavedanjem pomena sodelovanja na širokem polju gospodarstva."

Kako tudi vi osebno preživljate, doživljate koronakrizo, delo na čelu zbornice je posledično tudi drugačno, kot bi si ga lahko zamislili, ko ste prišli na zbornico?

"Pandemija je vse od začetka preteklega leta za vse nas terjala izredno veliko mero prilagajanja in iskanja rešitev ter hitrih odločitev, kar nas je še tesneje povezalo tako v gospodarstvu regije kot tudi z javnim sektorjem, povezanim z gospodarstvom, ne zgolj na regijski ravni, temveč tudi na nacionalni. Ob že sicer izredno dinamični naravi dela na zbornici smo se v okviru Koroške gospodarske zbornice skupaj z gospodarskimi družbami soočili s številnimi izzivi, ki jih prinašajo negotove okoliščine. Vztrajno, skupno prizadevanje za čim boljše premagovanje zahtevnih kriznih razmer je posebno dobra izkušnja. Slednja je utrdila moje prepričanje, da so povezanost, zavzetost in velika mera spoštljivosti izjemnega pomena za boljšo prihodnost vseh, ki na Koroškem živimo in ustvarjamo."