Urška Polanc
5.4.2021

Gorska reševalka Katja Črešnik Rac: "Če razmere ne dopuščajo, moraš vrhu tudi reči ne"

Gorska reševalka Katja Črešnik Rac: "Če razmere ne dopuščajo, moraš vrhu tudi reči ne"
Osebni Arhiv Katja Črešnik Rac, gorska reševalka. 
Aktualno

Katja Črešnik Rac je načelnica gorsko reševalne službe (GRS) v Mariboru. Tudi sicer dosti dela kot prostovoljka v planinskem in alpinističnem društvu, zaposlena je na Rdečem križu

Med 17 postajami Gorske reševalne zveze Slovenije je mariborska gorska reševalna služba (GRS) sicer med manj obremenjenimi, a če so v lanskem letu imeli zgolj šest intervencij, so jih imeli letos prav toliko le do konca februarja. "Prvo smo imeli že kar 1. 1., a glede na to, da je bilo Pohorje vseskozi polno ljudi, parkirišča so bila zasedena tudi ob slabšem vremenu, sem jih pričakovala še več," je povedala načelnica GRS Maribor Katja Črešnik Rac.

image
Osebni Arhiv
image
Osebni Arhiv

Do večine intervencij je prišlo, ker so ljudje podcenjevali naravo, novozapadli sneg, nižje temperature, veter, meglo in spremenjeno pokrajino ob sneženju. Ker so omagali, so potrebovali pomoč. "Ko so bile proge na mariborskem smučišču zaprte, so se otroci spustili po eni izmed povezav, nato pa niso vedeli, kje so. Starši so nas klicali, ker jih je zanimala prevoznost cest, da so z avtomobilom prišli do otrok, ki so bili sicer v redu, nepoškodovani. Letos smo nekje v Lovrencu rešili tudi eno mačko," je povedala nasmejana gorska reševalka. Minulo zimo so ljudje zaradi ukrepov, povezanih z virusom, ko jim ni preostalo drugega kot narava, pogosteje zahajali v gore, ugotavlja. Da so ture na Pohorju načeloma lahke, a poti, ki so poleti enostavne, so lahko pozimi zelo zahtevne, opozarja.Takšen primer je pot na Uršljo goro z Naravskih ledin, ko do zadnjega dela prideš brez težav, zadnji del do vrha pa je pogosto zelo leden, dodaja.

image
Osebni Arhiv

V Sloveniji le 50 gorskih reševalk
"Ljudje niti ne pomislijo, da so po 300 višinskih metrih razmere čisto drugačne. Preden se začnejo ukvarjati z raziskovanjem gora v zimskih razmerah, bi vsem svetovala vključitev v planinsko društvo ali pa v alpinistično šolo, kjer jih bodo učili o vseh nevarnostih, ki prežijo na gornike in pravilno uporabo vse opreme, ki nam pomaga narediti obiskovanje gora pozimi malo bolj varno," je povedala in dodala, da ni dovolj, da si nekdo kupi lavinski trojček, dereze, cepin, če tega ne zna uporabljati. Glede na lastne pohodniške izkušnje ugotavlja, da poti šele z leti postanejo malo lažje, nato si postaviš tudi višje cilje, ki jih z dolgoletno hojo v hribe tudi lažje dosežeš. "Včasih, če razmere tega ne dopuščajo, moraš vrhu tudi reči ne. Da ne rineš na vrh za vsako ceno in si sposoben reči ne. Gore bodo počakale," razmišlja.

image
Osebni Arhiv
image
Osebni Arhiv
Tudi preventivno delo
"V našem društvu je 39 gorskih reševalcev, vseh članov imamo okoli 100, na intervencije prednostno hodijo gorski reševalci. Gorsko reševalna služba je bila prvotno ustanovljena za potrebe dežurstva na smučiščih, od takrat pa smo ena redkih postaj, ki nima samo članov gorsko reševalne službe, ampak ima še dodatne, ki so bili še pred petimi leti pri nas samo za potrebe reševanja na smučiščih. Nato se je to malo spremenilo z novimi pravilniki, večina teh članov, ki so delali kot reševalci na smučiščih se je potem sama začela dogovarjat z upravitelji smučišč. En del članov ostaja, povabimo jih ob pri kakšnih širših iskalnih intervencijah, predstavitvah na šolah, ko smo otrokom predstavljali tudi reševanje z višine s pomočjo tirolske žičnice. Skrbimo tudi za preventivno delo za preprečevanje gorskih nesreč. Veliko nas je v planinskih društvih oz alpinističnih klubih, tako da tudi tam znanje prenašamo naprej, ne samo s predstavitvami na raznih stojnicah, kjer predstavljamo reševanje gorske reševalne zveze, ampak da tudi opozarjamo ljudi na varno obiskovanje gora."

Katja Črešnik Rac je edina ženska načelnica gorsko reševalne službe, tudi sicer pa je gorskih reševalk v Sloveniji glede na lanske podatke od okoli 730 aktivnih gorskih reševalcev zgolj 50. Pri GRS Maribor so tri, ena je tudi vodnica reševalnega psa. "S tem, da je to striktno ženska ali moška domena, se ne ukvarjam, meni se zdi, da je bolj pomembno, če si oseba za to ali pa nisi. Glede na število moških nam res ni treba nositi težkega ponesrečenca, a ženske tudi pri gorskem reševanju zmoremo vse. Res je bolj odvisno od osebe, koliko se potrudi, obnavlja zadeve in je vešč v določenih stvareh," je povedala 43-letnica, ki je po poklicu profesorica nemškega jezika, zaposlena pa je kot sekretarka na območnem združenju Rdečega križa Radlje ob Dravi. "Dosti delam prostovoljno, ne samo tukaj, tudi pri planinskem društvu, drugih organizacijah. Na rdečem križu sem se zaposlila bolj naključno, namreč ko sem iskala službo v šolstvu, se je ravno ukinjala nemščina kot prvi tuj jezik," je povedala.
Za to, da je postala gorska vodnica, pričela s plezanjem in alpinistično šolo, navsezadnje postala tudi gorska reševalka, sta zaslužna inštruktorja planinske vzgoje v domačem planinskem društvu v Radljah Rudi Ambrož in pokojni Janko Mihev. Četudi je temu namenila veliko prostovoljnih ur, kot načelnica pa ima še nekaj dodatnega dela in predstavlja povezovalni faktor med vsemi člani, ji to ne predstavlja obremenitve, saj ima delo rada, pravi. Ima tudi moštvo, na katero se lahko zanese, vse skupaj pa jemlje tudi kot del tega, da je gornica.

image
Osebni Arhiv
image
Osebni Arhiv
Poti, ki so poleti enostavne, so lahko pozimi zelo zahtevne

Na Pohorju dokaj nedostopen teren
"Res nimamo visokogorja, je pa na Pohorju dokaj nedostopen teren, dosti smo imeli iskalnih intervencij, katerih vodja je policija, mi pa smo ena od priključenih enot, ki delujejo v okviru uprave zaščite in reševanja. Ravno tako smo že morali uporabiti vrvno tehniko in enake iste postopke, ki bi jih opravili v visokogorju. Iz nekega zahtevnega terena smo morali posnesrečenca transportirali do prve ceste, kjer ga je nato pobralo vozilo nujne medicinske pomoči. Smo imeli že tudi primer, da smo sredi Mute imeli intervencijo, da smo za transport na pomoč klicali helikopter Slovenske vojske," je povedala. Največ intervencij imajo na Pohorju in Kozjaku. V zadnjih dveh letih sta dva pohodnika preminila zaradi svojega zdravstvenega stanja. Bili so tudi primeri, ko so rabili kar nekaj časa, da so prišli do ponesrečenega in so bili ljudje nestrpni. "A morajo razumeti, da gore niso sredi mesta in pomoč tja ne bo prišla v desetih minutah. Mi smo doma, ne dežuramo nikjer, ko dobimo klic od regijskega centra, pa naj bo ta iz Slovenj Gradca, Maribora ali tudi Celja, smo v službi oziroma doma sredi neke aktivnosti. Z možem sva oba pri gorski reševalni službi in morava poskrbeti tudi za najinega desetletnega sina. Zdaj je že navajen in toliko star, da mu samo rečeva, da greva na intervencijo. Le enkrat, ko se je prvič zgodilo, da smo imeli od petka do sobote štiri intervencije - to se nam sicer ne dogaja - in smo morali zato odpovedati kolesarjenje, je bil razočaran," je povedala Radeljčanka.