Tomaž Ranc
15.9.2020

Črpanje evropskih sredstev: Katere projekte je prijavila Koroška?

Črpanje evropskih sredstev: Katere projekte je prijavila Koroška?
Tomaž Ranc Na Poljani bo stičišče kolesarskih poti.
Aktualno

Digitalizacija mest in pametnih vasi brez širokopasovnega omrežja? Še vedno težave z digitalnimi, cestnimi, vodovodnimi omrežji.

V Evropskem svetu, kjer je bil sprejet dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 in instrumentu za okrevanje, so države izpogajale razvojna sredstva, ki jim bodo na razpolago v prihodnjem obdobju. Slovenija bo po poročanju vlade na časovnici do leta 2030 upravičena do 10,5 milijarde evrov, od tega bo 6,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde posojil. Sredstva naj bi olajšala okrevanje po krizi zaradi covida-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.

V okviru instrumenta za okrevanje Next Generation EU bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijarde evrov, od tega je 2,6 milijarde posojil in 2,1 milijarde nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 129 milijonov iz sklada za pravični prehod, 1,6 milijarde iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za razvoj podeželja). Za razvoj kohezijske politike v obdobju 2021-2027 bo Sloveniji na voljo 2,9 milijarde evrov, za izvajanje skupne kmetijske politike pa 1,6 milijarde. Na razpolago bo tudi 96 milijonov evrov iz sklada za pravični prehod.

Kot je v informaciji in vabilu županom ter direktorjem regionalnih razvojnih agencij na sestanek na Brdu pri Kranju 20. avgusta napisal premier Janez Janša: "Slovenija še nikoli ni imela tolikšne priložnosti in hkrati velike odgovornosti. Pred nami, tako na državni kot tudi na lokalni ravni, je ključni izziv, kako bomo z razpoložljivimi sredstvi zagotovili hitrejše okrevanje, večjo odpornost gospodarstva ter zeleno in digitalno preobrazbo." Zanimalo nas je, katere projekte je prijavila Koroška in v kolikšni vrednosti (za naslednjo finančno perspektivo), o čemer smo povprašali direktorico Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška Karmen Sonjak.

"Naredili smo seznam projektov na osnovi dopisa vlade in opredeljenih vsebin po štirih področjih: okrevanje po pandemiji, krepitev zelene EU, digitalna transformacija ter posebna podpora regionalnim in nacionalnim ukrepom z učinkom v lokalnih skupnostih. Gre za projekte, ki se že izvajajo in so tudi v vsebinah, ki jih predvidevajo ukrepi zaradi covida-19 in imajo primanjkljaj. To so projekti, ki so v dogovoru za razvoj regije in so podfinancirani v vrednosti 14,4 milijona evrov," je povedala Sonjakova.

image
Jasmina Detela Tudi za Zdravstveni dom Slovenj Gradec računajo na evropska sredstva.

Kateri so ti konkretni projekti?

"Gre za projekte odvajanja in čiščenja odpadnih vod, za obe 'čistilki' - Prevalje in Črna - ter čiščenja odpadnih voda v Radljah, za poslovno cono Otiški Vrh ter izgradnjo kolesarske mreže v regiji od Mislinje do Velenja, Prevalje-Poljana-Mežica in Dravograd-Podvelka. Sledijo projekti, ki imajo izvedbeno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem ali pa so pripravljeni za vložitev za gradbeno dokumentacijo v vrednosti 151,3 milijona evrov: zdravstveni domovi (prizidek ZD Slovenj Gradec, novi zdravstveni center v Dravogradu), oskrba starejših (center za oskrbo na Ravnah in dolgotrajna oskrba na domu v celotni regiji), vodovodni sistemi (oskrba z vodo, obnova vodnih virov, uravnoteženje v Mežiški dolini, manjkajoči sklopi v Dravski dolini), čiščenje odpadnih voda (ureditev kanalizacijskih sistemov na ravni celotni regije), kolesarske povezave, širokopasovno omrežje, vzpostavitev pametnih vasi/mest, lesni center in lesnopredelovalna veriga (Otiški Vh). Sem spadajo tudi izgradnja žičniške infrastrukture in spremljajočih objektov (gondola Ribnica na Pohorju, manjkajoči objekti na Kopah, posodobitev manjših smučišč od Raven do Črne), obnova turističnih objektov (dograditev hotelov, upravljanje in marketing destinacije Koroška in nadgradnja turističnih produktov), instrument nepovratnih sredstev za investicije v mala in srednja podjetja, izgradnja športnih objektov, ureditev mestnih jeder in izobraževalnih objektov (šole, vrtci ...) ter večletni problem vseh občin - skrb za lokalno cestno infrastrukturo. Nadalje imamo projekte, ki še nimajo dokumentacije in so v fazi projektne ideje ali projektnega predloga, v vrednosti 110,3 milijona evrov. Ti vsebujejo podobne vsebine kot prej omenjeni, tu pa so še medregijski projekti, ki se izvajajo v vseh regijah (štipendijska shema, podjetno nad izzive, internacionalizacija in privabljanje investitorjev, samooskrba regije, podporno okolje za podjetništvo ...), v vrednosti 13 milijonov evrov."

Koliko je regija počrpala doslej v iztekajoči se finančni perspektivi?

"Trenutno stanje črpanja sredstev za regijo je v višini 56,2 milijona evrov od leta 2016 do 2020 in vključuje tudi projekte iz dogovora za razvoj regij, ki so v izvajanju, in iz objavljenih razpisov ministrstev iz vseh treh skladov - evropskega sklada za regionalni razvoj, evropskega socialnega sklada, kohezijskega sklada ... Vključena so tudi sredstva, ki so jih na razpisih pridobila podjetja. Tako da ta sredstva oziroma projekti vključujejo projekte občin, institucij (izobraževalnih, nevladnih organizacij, podjetij, javnih zavodov ...) in podjetij. V primerjavi s preteklim obdobjem 2007-2013 smo počrpali okoli 130 milijonov evrov; in glede na dejstvo, da še tudi niso realizirani vsi projekti iz dogovora, lahko pričakujemo podobno višino sredstev v tej perspektivi, saj je intenzivnejše črpanje vedno v zadnjih letih programskega obdobja, to obdobje pa se je bolj intenzivno pričelo šele v letu 2017."

image
Tadej Regent Karmen Sonjak, direktorica RRA Koroška.

Zdaj so na razpolago tudi nepovratna sredstva iz naslova covida. Kaj bo Koroška prijavila v tem sklopu in v kolikšni vrednosti?

"Ne vem, kaj bomo lahki prijavljali. To je odvisno o tega, koliko bomo dobili kolača. Vlada lahko določi vsebine, na primer za okrevanje po pandemiji bomo dali toliko denarja za to in to. Znesek se ne da napovedati, nekaj je še iz obstoječe perspektive, kjer vsega še nismo izkoristili, nekaj iz programa React-EU, pri katerem lahko članice same odločajo, kam bodo dale sredstva, ali v delovna mesta ali v zdravstvo ... Za zdaj imamo le informacije, kateri so skladi in kakšna je vrednost."

-Koroška je predlagala projekte s področja zdravstva in skrbi za starejše z dolgotrajno oskrbo.
-Še vedno sta v ospredju reševanje čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo.
-Pomembno bo tudi vlaganje v mobilnost in mrežo kolesarskih poti.
-Vključena so sredstva, ki so jih za izvajanje svojih razvojnih projektov pridobila podjetja.

Je smiselno prijavljati čim več projektov?

"Mislim, da je treba prijavljati realno, ker nima smisla prijavljati projekta, o katerem imaš samo idejo in boš rekel, da boš do ne vem kdaj nekaj naredil. To je, kot da bi zafrkaval samega sebe. Projektov imamo tudi v teh vsebinah več kot dovolj. Dobro pa bi bilo, da bi nam dali možnost, da damo denar v vsebine, za katere mi vemo, da so za nas pomembne, ne pa, da oni določijo na primer digitalizacijo mest in pametnih vasi, če pa še širokopasovnega omrežja nimamo. Trenutno obstaja razporeditev pridobljenih sredstev po vsebinah (skladih in ukrepih), ki ga je predstavila vlada, kar pomeni, da čisto po svoje ne bomo mogli razporejati sredstev. Podpora bo usmerjena v krepitev odpornosti zdravstvenim sistemom, okrevanju in ustvarjanju novih delovnih mest, v podporo najrevnejšim v družbi, zagotavljanje obratnega kapitala in naložbene podpore za mala in srednja podjetja. Iz navedenih vsebin smo predlagali projekte s področja zdravstva, skrbi za starejše z dolgotrajno oskrbo (dnevna oskrba, starostni domovi, delo s starejšimi, varovana stanovanja ...). Še vedno imamo težave z belimi lisami pri pokritosti širokopasovnega omrežja, ker so nekatera območja nezanimiva za komercialne ponudnike. Ravno tako so še vedno v ospredju reševanje čiščenja odpadnih voda in oskrba s pitno vodo ter manjšanje izgub vode, energetska oskrba stavb, mobilnost, podprta s kolesarsko mrežo ... Pri tem moramo še dodati projekte iz urejanja poslovnih con, vzpostavitev lesnega centra z lesno predelavo, investicije v turistično infrastrukturo, ki bo omogočala hkrati tudi intenzivnejšo promocijo povečanje obiska ... Projekti so še z drugih vsebinskih področij kulture in športa. Aktualni so tudi projekti, ki so nacionalnega pomena in so v pristojnosti financiranja države, kot sta tretja razvojna os in izgradnja bolnišnice. V veliki meri pa je odvisno od razdelitve sredstev oziroma odločitve vlade, koliko sredstev bo namenila za te projekte in potrebe regij, saj so po tem naboru sama ministrstva predlagala za 10,8 milijarde evrov projektov, regije pa za 11 milijard. Tako da bosta pristop delitve sredstev in potrjevanje nabora projektov precej zanimiva."