Petra Lesjak Tušek
18.11.2020

Čistilka iz Črne: V koronakrizi čistijo potiho, v ozadju, a nič manj temeljito

Čistilka iz Črne: V koronakrizi čistijo potiho, v ozadju, a nič manj temeljito
Petra Lesjak Tušek Zdravstvena postaja Črna na Koroškem - ko se delo v ambulantah zaključi in čakalnica izprazni, se za zaprtimi vrati začne delo čistilk.
 
Aktualno

S čistilko Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, ki čisti prostore zdravstvene postaje in šolske zobne ambulantne v Črni, o manj vidnem, a zelo pomembnem členu v spopadu s korono - napornem delu ob skrbnem razkuževanju in čiščenju prostorov. Obremenitve so v koronakrizi nedvomno večje tudi v tem poklicu.

Med bolj izpostavljenimi, a manj opaženimi in bolj v ozadju kot zdravstveni kader so v koronačasu v zdravstvenih ustanovah čistilke, ki skrbijo za ustrezno čistočo, razkuženost površin, tudi prezračenost prostorov. Čiščenje - z več razkužili in čistili - terja v tem obdobju še bolj temeljito delo kot v običajnih razmerah, skrbi je več, potrebna je izrazitejša pozornost, natančen pristop k delu iz dneva v dan. Ena od čistilk, ki svoje delo še posebej v tem obdobju jemlje še odgovorneje kot sicer in z mislijo na to, kaj lahko vsak v verigi prispeva k omejevanju in širjenju okužb, je Suada Šahinović.

Delo je naporno, a ga je treba opraviti dosledno

Zaposlena je kot ena od štirinajstih čistilk v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem. Dela v zdravstveni postaji v Črni, kjer poleg prostorov postaje čisti tudi šolsko zobno ambulanto. Trideset let delovne dobe bo kmalu dopolnila in 59 let prihodnjo pomlad. Čeprav je delo iz leta v leto bolj naporno in se nakopičeni fizični napor že oglaša z bolečinami v telesu in je po delu vse bolj utrujena, pravi, da bi rada delala čim dlje. "Nikoli se nisem branila dela ali se bala za karkoli poprijeti. Vsak pač mora opraviti, kar dela, po svojih najboljših močeh, tudi čistiti je treba tako. Sem sicer že pregledovala izračune za penzijo, a bi jih morala še bolj pregledati. V vsakem primeru bi delala dlje, saj so naše plače pač med nižjimi in tudi penzija ne bo mogla biti boljša. Skušaš pač preživeti, plače pa so, kakršne so. Niti naš direktor nanje nima vpliva, na to bolj vplivajo drugi, predpisi, zakoni. Seveda to tudi širše ni ravno cenjen poklic, lahko bi nas bolj cenili," razmišlja.

Skrb za otroka in vnukinje
Ne moreš gledati samo nase, naj ne misli vsak samo nase, misliti moramo eden na drugega, poziva čistilka iz Koroške. Njena odrasla otroka in vnukinje živijo v Italiji in Kopru - za hčerko in dveletno vnukinjo jo je zlasti spomladi skrbelo glede na razmere v Italiji, za sina, policista, jo prav tako skrbi tudi glede na večjo izpostavljenost nasilju. "Živiš v strahu, da bi bilo karkoli narobe, vsakič, ko pokličejo. Predvsem pa je hudo, da se ne moremo videti niti v Sloveniji glede na omejitev gibanja med občinami," še dodaja. Skrb izraža tudi za delavce iz Bosne in drugih držav, ki so v Slovenijo prišli delat, da pomagajo družinam, in so soočeni z več omejitvami, težavami in skrbmi.

Če ne bi dela temeljito opravila, bi me skrbelo

Ujeli smo jo ob prihodu v službo popoldne, ko vsakič po točno znanem razporedu začne svojo ustaljeno rutino. Če so delovni prostori čisti, nam je to vsem bolj kot ne samoumevno, šele če so umazani ali kaj ni očiščeno, to zaznamo. Najbrž je tako že v naravi ljudi, da takoj opazimo, ko kaj ni v redu, ne pa, ko vse poteka ustaljeno in se niti ne sprašujemo, zakaj in kako je vse v redu, ugotavljava. Ne želi se fotografirati ali izpostavljati, raje je v ozadju, kjer poskrbi, da vsak dan skrbno opravi delo, da je vse očiščeno po najboljših močeh. "Zdaj je res treba natančno čistiti, pobrisati vrata, kljuke, mize, tipkovnice, telefone, radiatorje, koš za smeti," našteva. "Ko grem iz službe domov, nočem razmišljati, ali sem karkoli pozabila, pustila neočiščeno ali na pol narejeno. V običajnih časih si lahko porazdeliš delo, določiš, kaj storiš danes, kaj jutri, a zdaj moraš narediti vse in še več. Zelo bi me skrbelo, če česa ne bi v redu obrisala, če bi kaj pustila umazano. Razmišljam, da je v zdravstvenih domovih, ambulantah, čakalnicah zdaj res veliko ljudi, vsi smo bolj izpostavljeni nevarnosti. Še bolj kot jaz so pri svojem delu izpostavljene čistilke na Ravnah, kjer je še več ljudi in več ambulant, " razlaga Suada Šahinovič, ki z možem živi v Črni - tam tudi najraje dela, saj mora sicer loviti redke avtobuse na poti med Črno in Ravnami in izgubi več časa.

Vsak mora opraviti svoje delo po svojih najboljših močeh

Opazno več za razkužila kot običajno

Vsi moramo odgovorno prispevati svoje k skupnemu cilju, da bo enkrat konec korone, dodaja. Pomembno se ji zdi sodelovanje, da si pomagamo ali da si med sabo vsaj ne škodimo, če si že vsakič ne bi pomagali. "Vlada sprejema predpise, zakone, mi pač moramo vse to upoštevati, pri tem pa se truditi, da bo naše delo dobro opravljeno, karkoli pač delaš," doda. Veliko več razkužil in čistil porabijo v koronačasu v primerjavi z običajnim, pravi in ocenjuje, da je dobro poskrbljeno za njihovo dobavo. Po podatkih direktorja Zdravstvenega doma Ravne Stanislava Pušnika so lani od januarja do oktobra za razkužila skupno porabili 23 tisoč evrov, letos pa v tem času že 35 tisoč evrov - pri čemer v teh podatkih niti niso zajete donacije in sredstva, ki so jih dobili preko civilne zaščite. Za čistila so recimo lani v istem obdobju odšteli 16.500 evrov, letos 18 tisoč evrov. Pušnik se strinja, da je vloga čistilk v teh časih res izjemno pomembna - da so zdravstveni domovi skorajda lažje brez direktorja kot čistilke, pripomni deloma z metaforo, a tudi kot deloma resnično stanje. Med čistilkami so doslej v zdravstvenem domu imeli eno okužbo s koronavirusom in posledično dve karanteni, odsotnost so nadomestili s prerazporeditvijo delavcev v tehnični službi.