Nejc Strojnik
20.6.2020

Uršlja gora: Veter, dež in kupi toče niso pokvarili razpoloženja ob odpovedi koncerta

Uršlja gora: Veter, dež in kupi toče niso pokvarili razpoloženja ob odpovedi koncerta
Nejc Strojnik Koča je bila kljub zgodnji uri precej polna. Okoli petih je bilo težko dobiti prost sedež.
Popularno

Težko pričakovana uglasbitev sončnega vzhoda na Uršlji gori je splavala po vodi. Dobesedno. Vreme je bilo tokrat premočno.

"Mi smo zgoraj. Če ne bo ful deževalo, potem igramo. Ostajamo optimisti," so v petek proti večeru z Uršlje gore sporočili organizatorji. Zasedba Jazoo je načrtovala uglasbitev sončnega vzhoda na najdaljši dan v letu na skoraj 1.700 metrih nad morjem. Dogodek, ki je kljub zgodnji uri, dogajanje se naj bi začelo okoli 4.40 zjutraj, obetal in vabil. Obetal pa ni petkov pogled skozi okno v dolini. Dež ni kazal znakov umirjanja.

Budilka je zvonila ob dveh zjutraj. Roka, ki sem jo napol v spanju molil skozi okno, je ostala suha. Odločitev je padla, gremo na vrh pogledat kaj so pripravili glasbeniki,pa tudi če bomo edini! Parkirišče pri Naravskih Ledinah, dobre pol ure kasneje, je bilo presenetljivo polno. Sploh za tako zgodnjo uro in tako slabo vremensko napoved. Po začetnem navdušenju, da še vedno ne dežuje, je približno na polovici poti pričelo rositi. Prav močno dež nikoli ni šel, a dovolj, da smo do koče prišli razmeroma mokri. V koči pa presenečenje! Kljub zgodnji uri je bila napolnjena skoraj do zadnjega kotička, po njej pa se je razlegala dobra volja. "Izvolite štrudelj in čaj. Časti organizator," je dejala natakarica in polepšala jutro premočenim glavam. Nasmejani obrazi so se nekoliko zresnili, ko so organizatorji nekaj trenutkov kasneje razglasili, da koncerta ne bo. Vreme je bilo tokrat močnejše. A razpoloženje ni padlo, konec koncev je pomembno tudi druženje in rekreacija kot so poudarili mnogi. Med pohodniki je bila celo Korošica, ki je Uršljo goro osvojila prvič. Nekateri so na goro prišli s kolesi. "Uro in štirideset minut sem gonil iz Trobelj," se je pohvalil eden izmed njih. Sončnega vzhoda zaradi slabega vremena nismo videli, a napovedan dogodek je bil za marsikoga, so povedali, tudi nekakšna brca v ta zadnjo. Da se zbudijo sredi noči in dan začnejo aktivno. 

45 minut na puklu

No, čisto brez koncerta vseeno nismo ostali. Hitra akustična improvizacija treh od sicer petih stalnih članov zasedbe je z nežnimi zvoki jazza napolnila kočo, redki pa so bili tisti, ki jim kratek jutranji koncert na obraz ni narisal nasmeška. Nekaj melodij smo slišali tudi na prostem. Za popestritev koncerta je Jazoo na Uršljo pripeljal še Matevža Špegla Štaherja, ki bi to instrumentalno etno-jazz-ambientalno zasedbo kot gost spremljal na električni kitari. "Razočarani smo. Predvsem zato, ker nas dež prevečkrat spremlja. Nevihto smo sicer pričakovali, a ne takšnega naliva. Čakali smo do petnajst čez štiri zjutraj, toda se ni umirilo, zato smo morali odpovedati. Nobenega smisla ne bi imelo," je dejal Tomaž Pačnik iz skupine Jazoo, v katerem ideja o uglasbitvi sončnega vzhoda tli že od nekdaj. "Zdaj se nam je že tretjič ponesrečilo," je dodal. Obupali sicer ne bodo, mogoče bodo koncert izpeljali še letos pozno poleti ali zgodaj jeseni, mogoče prihodnje leto. "Zadeva bi res bila na nivoju. Imeli smo odlično opremo, video ekipo, vrhunsko ozvočenje, vložili smo veliko časa in denarja, pa je vse padlo v vodo," razloži sogovornik, ki je sončni vzhod na Uršlji gori spremljal že teden pred načrtovano uglasbitvijo. "Bilo je veličastno. Prepričan sem, da bi si tudi mi zaslužili tak trenutek. Veliko misli, čustev je v meni. Potrebovali bi samo 45 minut kot smo si jih zamislili na tistem puklu." S polno bojno opremo je na goro že v četrtek prišel tudi prvi del ekipe 8Production, ki bi koncert v tem edinstvenem ambientu in ob tej še bolj edinstveni uri snemala. O razmerah so se namreč na lastne oči (in objektive) želeli prepričati že dan prej

image
Nejc Strojnik Ostanki petkove toče so marsikoga presenetili.

Zgodnjejutranji pohod na 'koroški Triglav' kot nekateri radi imenujejo Uršljo goro pa je bil kljub dežju, tudi vetru in kupom toče, ki so bili videti kot sneg, nekaj posebnega. Vprašanje, kdaj je v tej priljubljeni koči ob pol petih zjutraj vladalo tako prešerno vzdušje. In kdaj je bilo tako zgodaj na vrhu toliko ljudi. "Ej, kaj pa sončni vzhod?" je medtem prijatelje pri sosednji mizi spraševal eden od pohodnikov. "Uf, pred dvema minutama je bil, sedem minut čez pet," je dejal drugi in se zarežal: "Danes ga itak lahko zaradi megle samo občutimo." No, sonca nismo le občutili, ampak tudi videli. A kasneje, okoli osmih. V dolini. Kot zakleto.