Urška Polanc
12.2.2019

Študentsko življenje treh Korošic: Da lahko študiraš, moraš delati

Študentsko življenje treh Korošic: Da lahko študiraš, moraš delati
Robert Balen ”Sobe, ki jih dobiš za najnižjo ceno, so zelo majhne,” pravijo izkušeni študenti.
Aktualno

Kje bivati, kako uskladiti študij in delo, kako se razlikuje študentsko življenje v Ljubljani in Mariboru. Tri študentke so nam opisale svojo študentsko izkušnjo in opažanja

Po končani gimnaziji je želela v Ljubljano, zato se je vpisala na Naravoslovnotehniško fakulteto. “Takrat se nisem toliko ozirala na podrobnosti smeri študija, kar se ni izkazalo kot najbolje, saj sem se že naslednje leto prepisala v Maribor, na FERI, medijske komunikacije. Kasneje sem ugotovila, da mi je bolj pomembno, da uživam na študiju. Družbo in prijatelje lahko poiščeš, kjerkoli si, je pa to odvisno od vsakega posameznika,” v prvem letniku podiplomskega študija razmišlja Korošica Žana Leitinger, ki se je v času dodiplomskega študija udeležila tudi Erasmusove izmenjave na portugalski Madeiri, eno leto pa delala v Berlinu. Sicer je opazila, da je v Mariboru precej bolj mirno kot v Ljubljani. “Včasih imaš občutek, da si v mestu duhov,” se je pošalila. In da se je v zadnjih letih precej spremenila tudi mentaliteta študentov, ki se držijo vsak zase in dosti manj časa namenjajo obštudijskim dejavnostim, katerih pester nabor je na voljo tako v Ljubljani kot v Mariboru, je povedala. Posebej prikladno se ji zdi, da je Maribor majhno mesto, saj si, ko pešačiš, hitro na drugem koncu mesta, s kolesom pa tako ali tako.

image
Osebni arhiv Žana Leitinger

Stanovanja v Ljubljani so bistveno dražja kot v Mariboru, težje je tudi poiskati stanovanje v neposredni bližini faksa, nam pove in doda, da sama še vedno biva v študentskem domu. Te sobe lahko dobiš po različnih cenovnih razredih, a sobe za najnižjo ceno so zelo majhne, sploh v Mariboru. V študentskih domovih v Mariboru je tudi strožji nadzor.

“Ko sem se odločila za Maribor, sem si želela bivati v ‘študentu’. Takoj junija, ko so se začele izdajati sobe, sem dala vlogo. Lahko bi živela tudi pri teti, zadnja možnost pa bi bila, da bi se dnevno vozila, saj je Maribor od Radelj ob Dravi oddaljen le okoli 40 kilometrov,” nam je povedala študentka prvega letnika Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Laura Grubelnik. “Študenta” je dobila že v prvem roku. Je cenejši kot stanovanje, tudi lažje ga je bilo pridobiti, pravi Grubelnikova, ki je z bivanjem v študentski sobici zadovoljna, le sobica ji je nekoliko premajhna.

image
Osebni arhiv Laura Grubelnik

Usklajevanje študija, dela in zabave

Kljub temu da Leitingerjeva prejema štipendijo, ta za vse stroške študenta ne zadošča; 190 evrov, ki jih prejme, ni dovolj za preživetje. Z zneskom si plača študentski dom, račun za telefon in kakšen prevoz. Treba je še jesti, se obleči, kupiti kakšna skripta oziroma študijske pripomočke, vsak študent pa dandanes potrebuje tudi svoj prenosni računalnik, opozori Leitingerjeva. Ob študiju zato ves čas dela, ob vikendih je večkrat stregla v gostilnah, med drugim pisala tudi za Dostop, spletni portal za mlade, sicer pa se loti vsakega priložnostnega dela. Trenutno dela v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM). Dela je povsod dovolj, kolikor pač ima študent željo. V Ljubljani je na voljo več raznovrstnih del, lažje je poiskati študentsko delo v stroki, v kateri si želiš delati, je prepričana. “Težko je usklajevati študij in delo, a treba je kaj žrtvovati, se prilagajati, sklepati kompromise. Delodajalci ponavadi razumejo, da je faks na prvem mestu. Sama sem jim to dala jasno vedeti. Dobro je, da se dogovoriš tudi s profesorjem, da ti v primeru, če manjkaš, kaj opraviči. Razložiš, da je treba delati, da lahko študiraš,” je pojasnila. Vse skupaj pa je težje v bolonjskem sistemu študija, saj so vaje obvezne, udeležiti se jih moraš vsaj 70-odstotno. Posebej razdrobljeni in spreminjajoči so tudi urniki, zato moraš večkrat cel dan računati na fakulteto, še pojasni.

“Vedno sem rada šla ven, a na prvem mestu mi je faks. Sem kar uspešna, včasih je treba zato kakšen žur izpustiti. No, včasih se tudi razvije kakšen spontan večer, zaradi katerega je treba izpustiti kakšne vaje in kolokvij,” je zaključila nasmejana Leitingerjeva.

image
Saso Bizjak Po spontani večerni zabavi je treba izpustiti kakšne vaje ali kolokvij.

Maribor bolj domač, a večja izbira v Ljubljani

“Glede na to, da sem se vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, ki naj bi veljala za eno težjih fakultet, nisem pričakovala šest let, polnih zabav in druženja, ampak predvsem veliko dela in neprespanih noči. Ampak ni ravno tako. Res je, da zdaj, ko je izpitno obdobje, včasih pozabim še na kosilo, kaj šele, da bi si vzela uro zase in pogledala kak film. A tudi to bo hitro minilo,” nam je povedala študentka prvega letnika Eva Nabernik. Študij je sicer res težak in ni primerljiv s srednjo šolo, kjer se testi pišejo sproti in v manjšem obsegu, ampak če se organiziraš, gre, tudi čas za zabavo ti ne uide, je razložila. “V Ljubljani se res dosti dogaja, sploh v primerjavi s Koroško. Za vsakega se kaj najde, zato ti ni nikoli dolgčas. Prvi teden v Ljubljani je bil zame kar zmeden in stresen, saj mesta še nisem poznala. Tudi vozne linije ‘trol’ so se mi takrat zdele nelogične in čudne, saj sem vsakič kaj zgrešila in se na koncu peljala v napačno smer. Se pa na vse to hitro navadiš, nato se lahko osredotočiš na pozitivne lastnosti življenja v velikem mestu,” je zaokrožila Nabernikova, ki se ji je glede na zasedenost študentskih domov zdela najbolj optimalna rešitev najeti sobo v stanovanju. Sicer pa je opazila, da gredo cene, sploh na začetku študijskega leta, v nebo.

Brez podpore staršev je težko

image
Osebni arhiv Eva Nabernik

Nabernikova razmišlja, da je čas študija ravno zaradi finančnega vidika kar naporno obdobje. Posebej težko je brez podpore staršev. Če obiskuješ fakulteto, kjer predavanja potekajo cel dan, je obštudijsko delo praktično nemogoče, shajati moraš s štipendijo. Študenti lahko prejemajo državne štipendije, Zoisove, ki nagrajujejo najbolj pridne, vendar se tudi s tem ne da preživeti, sama prejme komaj 140 evrov. S finančnega vidika so najboljše kadrovske, a tudi te niso primerne za vsakega študenta. Sicer imajo študentje dosti ugodnosti in pa seveda slavne študentske bone. “Boni so res super, čeprav se hrana, ki jo dobimo na bon, ne more primerjati s hrano, ki bi jo dobil, če bi plačal celoten znesek. Se pa glede tega nimam kaj pritoževati, saj bi, če bonov ne bi imeli, verjetno šest let vztrajala pri juhi iz vrečke, maminih zamrznjenih polnjenih paprikah in testeninah na sto in en način. Na splošno je Ljubljana res super, a Koroške ne bi zamenjala za nič na svetu.” Svojo lojalnost domači regiji izkazuje, ko vsak teden z avtobusom prihaja domov in odhaja na študij. “To je najbolj neprijeten del študija v Ljubljani. Vožnja se nikoli ne konča, v avtobusu je grozna gneča, zato si je treba vozovnico za petek rezervirati že v nedeljo ali pa v ponedeljek, sicer ostaneš v Ljubljani,” je zaključila.

image
Saso Bizjak ”Sobe, ki jih dobiš za najnižjo ceno, so zelo majhne,” pravijo izkušeni študenti.