Jasmina Detela
11.12.2018

Strah, da se ob hipnozi ne bi zbudili, je odveč

Strah, da se ob hipnozi ne bi zbudili, je odveč
Matic Bajželj. Zoran Vodpija: ”Pri hipnozi začnem pri dogodkih, ki dušo bolijo in se jih običajno ne zavedamo.”
Aktualno

S pomočjo hipnoze, ki odpira vrata v nezavedno in podzavest, lahko človek znova pogleda travmatičen dogodek, ga s pomočjo terapevta obdela in na tak način spremeni negativno podzavestno dojemanje.

Hipnoza je neke vrste nezapleten pogled v našo zapleteno duševnost. Stanje, v katerem se globoko sprostimo in svojo pozornost iz zunanjega sveta potegnemo navznoter, v globino svoje duše ali podzavesti, kjer so shranjeni vsi spomini in informacije, vse, kar smo in kar nas določa. Ko svoje podzavestne vzorce ozavestimo, odkrijemo vzrok za blokado in ga odpravimo, si lahko spremenimo življenje, pravi hipnoterapevt Zoran Vodopija iz Slovenj Gradca z večletnimi izkušnjami s področja hipnoze. Vsak mesec pripravlja tudi predavanja v prostorih slovenjgraške Fakultete za tehnologijo polimerov.

 

Vsega se zavedate

"Hipnoza je zavestno stanje, še vedno imamo vse pod kontrolo. Človek, ki je v hipnozi, se vsega zaveda, vsega se spomni, pove le tisto, kar sam želi. Strah, da se ne bi zbudili, je odveč. Tudi če se terapevtu med hipnozo kaj zgodi, se oseba zbudi sama, ko mora na stranišče ali ko je lačna. Ljudje ne vedo, da je to naravno stanje telesa, saj smo vsi večkrat na dan v hipnozi, čeprav se tega ne zavedamo - zjutraj, preden se zbudimo in zvečer preden zaspimo... Razlika je le ta, da je hipnoza vodena, slediš terapevtu, ki te vodi in usmerja," razlaga Vodopija, ki hipnozo uporablja v terapevtske namene. K njemu prihajajo ljudje z različnimi težavami, različno težkimi nahrbtniki. Veliko ljudi ima različne strahove (napad panike, strah pred izpiti), zaradi čustvenih stisk, depresije, ljubosumja, alergij in tudi težjih zdravstvenih diagnoz kot so rak...

image
Zmago Kokol Hipnoza pomeni sprostitev telesa in uma.

Pri tem izpostavi pomen podzavestnega uma, ki je kot nekakšen računalnik telesa. V njem so vsi naši spomini, čustva... "Ko se otrok rodi, ni nepopisan list papirja. Že v maternici se začnejo njegovi spomini. So pa situacije ob zanositvah različne. Pri nezaželeni nosečnosti, če je mamo strah odziva svojih staršev, saj je mlada, ali se boji za službo, ni zaljubljena v partnerja, otrok dobi informacijo, da bi ji bilo bolje, če ga ne bi bilo. Na osnovi tega nastane program delovanja podzavesti, ki se v življenju krepi s podobnimi dogodki po načelu varnosti. Umu je varno tisto, kar mu je poznano - čeprav je neprijetno. Gre za samouničevalen program, ki je neke vrste tempirana bomba. Tak človek potem skozi življenje v podzavest sprejema le dogodke, ki so v skladu s prvim dojemanjem, četudi je to dojemanje neprijetno oziroma 'samouničevalno'. Podobno denimo žena alkoholika vztraja v zvezi, čeprav jo mož tepe, saj ji je to (po)znano. Ko podzavestni program doseže neko kritično mejo, se samoaktivira, kar v praksi pomeni, da se v telesu sprožijo različne bolezni," razlaga hipnoterapevt in bodoče starše opozori na pomen načrtovanja družine, da je otrok načrtovan in zaželjen.

 

Odpraviti je potrebno vzrok, ne le zdraviti simptomov

Uradna medicina zdravi simptome bolezni, a s tem vzroki niso odpravljeni, čeprav se lahko bolezen oziroma stanje izboljša, meni hipnoterapevt. In ponazori: "Nekdo, ki zboli za tumorjem, se zdravi z operacijo, kemoterapijo, obsevanjem... Običajno se po terapijah njegovo počutje izboljša in živi naprej, a ker vzrok ni bil odstranjen, se lahko bolezen čez čas ponovi ali vrne v drugi obliki." Vodopija pri svojih terapijah ne daje zgolj sugestij, denimo za hujšanje, opustitev škodljivih navad kot je kajenje. "V stanju hipnoze vedno poskušam najti vzrok za težavo v podzavestnem spominu. Ko ga najdem, ga ustrezno obdelujem, da neha biti boleč. Na tak način negativna podzavestna dojemanja spreminja v pozitivna, kar lahko vodi v (samo)zdravljenja."

image
Jasmina Detela Zoran Vodopija hipnozo uporablja v terapevtske namene.

Svojo izkušnjo je z nami delila tudi ena od njegovih strank, ki je zbolela za rakom na dojki. Obiskovala je kemoterapijo, hkrati pa se je odločila še za hipnozo, kjer pravi, da je odkrila vzrok 'težave', ki je bil v tem, da je njena babica izgubila otroka, ta bolečina pa se je potem pri njej manifestirala kot rak na dojki. Seveda so svoj del k njeni aktivaciji prispevala tudi nekatera negativna prepričanja, ki jih je dobila v otroštvu.

"Pri hipnozi začnem pri dogodkih, ki dušo bolijo in se jih običajno ne zavedamo, saj se največkrat zgodijo v najzgodnejšem otroštvu. Če je bil vzrok v tem, da ima človek v podzavesti občutek, da je bil kot otrok nezaželjen, poskušam spremeniti njegovo dojemanje situacije. Da ni res, da ga mama ni imel rada, le bala se je, kaj bodo rekli njeni starši, ker je zanosila zelo mlada. S pomočjo hipnoze lahko oseba ponovno pogleda kak travmatičen dogodek, vendar pri tem ne podoživi bolečine. Situacijo si lahko ogleda kot opazovalec, a jo kljub temu razreši. Ni pa nujno, da je vzrok težavi vedno travmatična izkušnja, lahko gre za čisto vsakdanji dogodek, ki ga naša podzavest vidi kot travmatičnega."