Petra Lesjak Tušek
22.5.2020

Socialnozdravstveni zavodi in covid-19: Bili so doma, a plačali za oskrbo v zavodu

Socialnozdravstveni zavodi in covid-19: Bili so doma, a plačali za oskrbo v zavodu
Urška Polanc Večina od 302 stanovalcev, ki bivajo v CUDV Črna, je med epidemijo ostala v zavodu, enajst pa so jih svojci vzeli domov.
Aktualno

Za okoli 250 svojcev, ki sicer bivajo v socialnovarstvenih institucijah, so med epidemijo skrbeli doma, a stroške oskrbnin so morali vseeno poravnati. Prvotne neustrezne finančne rešitve in predloge, ki jih na primeru svoje sestre opisuje naš bralec, je resorno ministrstvo oziroma vlada uredila v tretjem paketu protikoronskih ukrepov.

Na Večer se je obrnil naš bralec Jure Srebrović iz Bukovske vasi, ki je želel predstaviti osebne razmere v družini oziroma v izhodišču položaj svoje sestre, ki sicer biva v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, v času epidemije pa zanjo že od začetka marca doma skrbi mama. Sestra prejema 300 evrov dodatka za pomoč in postrežbo in 570 evrov pokojnine. "Ker je v CUDV Črna, so vsi njeni prejemki tam. Nas so učili, da je namen strežbe vezan na tistega, ki koga streže. Torej če je sestra Katarina doma od začetka marca, bi bilo vsaj meni logično, da dodatek za postrežbo dobi tisti, ki jo streže. V tem primeru moja mama," izpostavlja Jure Srebrović. Kot razlaga, so mu pri poizvedovanju o tem, kako je s financiranjem oskrbe oziroma prejemki, pojasnili, da lahko sestra zaprosi za enkratno socialno pomoč. To se mu je zdela precej nelogična dodatna potrata, če bo njen denar hkrati prejel zavod.

"Kje je tu logika? Da pa lahko do teh 400 evrov socialne pomoči sploh pridemo, moramo za Katarino odpreti njen lastni bančni račun, kajti moji mami kot zakoniti zastopnici ne smejo nakazati denarja, vsaj tako pravijo. Da pa bo zadeva še bolj zanimiva, moja mama računa za Katarino ne more odpreti, preden od zavoda ne dobi soglasja za odprtje," je opisal. Sprašuje, čemu je namenjenih 300 evrov dodatka za pomoč, če do njega ne more priti tisti, ki dejansko streže, in če je torej zavod upravičen do tega denarja tudi, če njegove uporabnice v tem času ni bilo v CUDV in jo je medtem stregla mama, ki je hkrati njen zakoniti zastopnik. Ocenjuje, da bi morali v času, ko sestra ni v zavodu, prejeti vsaj njen dodatek, če ne tudi še kaj več glede na dejstvo, da zavod trenutno zanjo ne skrbi.

image
Urška Polanc Fotografija je bila posneta med našim obiskom pred epidemijo.

Če bi se kdo izpisal, mu mesta v zavodu ne bi mogli več zagotoviti

V CUDV Črna so pojasnili, da morajo uporabniki s svojim ugotovljenim dohodkom, v katerega se šteje tudi dodatek za pomoč in postrežbo, plačati socialnovarstveno storitev institucionalnega varstva. Pojasnjujejo, da je dodatek pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisen od premoženjskih razmer upravičenca. S tem prejemkom upravičenec poravna stroške za nego in je po predpisih tudi namenjen upravičencu, se pravi ne svojcu oziroma nekomu, ki zanj skrbi, pojasnjuje direktorica CUDV Črna Dalja Pečovnik. Na podlagi zakona o socialnem varstvu so upravičenci, torej uporabniki CUDV, dolžni poravnati storitve, v primeru oprostitve ali delne oprostitve, če so za to izpolnjeni pogoji, razliko poravna občina oziroma država, razlaga. Če je uporabnik odsoten iz zavoda, pravilnik določa znižanje plačila oskrbnine, in sicer samo za strošek živil, ki dejansko ne nastane, drugi stroški pa ostanejo, ker je še naprej vključen v institucionalno varstvo. Če bi se izpisal in bi šlo dejansko za odpust, dodaja direktorica, pa bi to pomenilo, da bi se nato umestil na rep čakalnega seznama in bi bil s tem njegov ponovni sprejem v zavod vprašljiv. Zavod namreč nima prostih zmogljivosti oziroma je prezaseden in ima trenutno tudi prepoved sprejemanja novih uporabnikov v institucionalno varstvo.

So pa, dodaja Pečovnikova, pred časom dobili obvestilo ministrstva, naj svojce, ki so uporabnike med epidemijo vzeli domov, obvestijo o možnosti koriščenja izredne denarne pomoči v času, ko dohodki ostajajo v zavodu. "V času razglašene epidemije so nekateri uporabnike vzeli domov in jih zaradi ukrepov, ki veljajo, ne morejo kadarkoli pripeljati nazaj v naš zavod zaradi večje možnosti okužbe tistih, ki so ostali. Lahko bi tudi ostali tu kot večina uporabnikov, seveda pa se s svojci nekaj časa ne bi mogli videti osebno, ker je veljala prepoved obiskov. Ves čas karantene pa smo imeli vzpostavljene stike s svojci preko telefonov, skypa, messengerja, tako da so redno vzdrževali stike. Zdaj, ko so se ukrepi začeli rahljati, smo začeli tudi z obiski, seveda pod strogimi ukrepi," še pojasnjuje direktorica. Uporabnikov, ki so odšli domov, je enajst - za vse pri plačilu seveda velja enako. V CUDV Črna (dnevni in celodnevni programi) sta sicer 302 uporabnika.

image
Urška Polanc Fotografija je bila posneta med našim obiskom pred epidemijo.

V tretjem paketu zdaj zagotovljeni proračunski viri

Na pojasnila ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kako je oziroma bo s to problematiko, smo čakali dober teden, a očitno tudi z dobrim razlogom, saj se je ministrstvo medtem lotilo iskanja rešitev. Te so zdaj zajete v tretjem koronskem zakonodajnem paketu, tako da so nam jih posredovali po vladnem sprejetju paketa. In sicer so odločili, da bodo iz proračuna za čas odsotnosti uporabnika institucionalnega varstva (zaradi namestitve v domačo oskrbo) krili strošek oskrbnine, zmanjšan za strošek prehrane oziroma vračilo dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine, ki ga je uporabnik institucionalnega varstva po zakonu o socialnem varstvu prispeval za plačilo stroška oskrbnine. Kot pojasnjujejo z ministrstva, bo pravico do tega ukrepa lahko uveljavljal izvajalec socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva z zahtevkom, ki ga bo vložil pri ministrstvu najpozneje do 31. julija 2020. "Zahtevku bo moral izvajalec socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva priložiti dokazila o višini plačanega stroška oskrbnine oziroma višini dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine, ki ga je uporabnik institucionalnega varstva iz 16. člena zakona o socialnem varstvu prispeval za plačilo stroška oskrbnine. Zavezancu za plačilo oziroma plačniku socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva bo moral izvajalec socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva ustrezno poračunati že plačan strošek oskrbnine," pojasnjujejo z ministrstva. Ta ukrep zadeva okoli 250 oseb, finančna ocena ukrepa pa znaša okoli 240 tisoč evrov na mesec.