Urška Polanc
9.10.2019

Slovenj Gradec: Likovniki treh držav o manjšinah in okolju

Slovenj Gradec: Likovniki treh držav o manjšinah in okolju
Urška Polanc Mednarodni projekt je združil raznolike umetnike.
Kultura

Razstava Podobe pokrajine združila umetnike in ustanove iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Trenutno jo gostijo v KGLU v Slovenj Gradcu, na ogled bo do 8. decembra.

Specifični, a hkrati univerzalni usodi Lužiških Srbov in slovenske manjšine v Avstriji sta izhodišče projekta, mednarodne razstave Podobe pokrajine, ki so jo v četrtek odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu. Avtorji, med njimi so štirje slovenski, štirje avstrijski in štirje nemški, opozarjajo tudi na pomen in ohranjanje jezika v smislu identitete.

image
Urška Polanc

Skupina Irwin tako denimo predstavlja fotografiji trga v Celovcu, glavnega mesta avstrijske Koroške in zgodovinskega področja s slovensko in nemško govorečim prebivalstvom, ki sta skoraj identični, le da so na eni originalni napisi v nemščini na trgovinah in lokalih zamenjani s slovenskimi. S takšnim minimalnim posegom, ki je na prvi pogled neopazen, želijo gledalca spodbuditi, da razmisli o kompleksni preteklosti in sedanjosti območja in tudi o možnosti obstoja neke druge realnosti in zgodovine.

Projekt so začeli na pobudo Karla Vouka, zamejskega Slovenca iz avstrijske Koroške. Slikar in arhitekt, ki je usodo Lužiških Srbov s severovzhoda Nemčije prek družinskih prijateljev spoznal že v otroštvu, je med drugim poudaril, da želijo predvsem opozoriti na ogrožene narode, jezike, ki se morajo med sabo povezati. Kultura izmenjave je temelj, poudarja in pozdravlja skupne kulturne projekte narodov. Razstavo Podobe pokrajine je že gostil Serbski muzej v nemškem mestu Bautzen, po KGLU bo od januarja na ogled še v Celovcu, nato se bo vrnila v Nemčijo.

image
Urška Polanc Razstava večplastno povezuje podobe pokrajine z usodo ogroženih manjšin.

Lužiški Srbi in nižinski urhi

Razstava posega tudi v veliko bolj univerzalne teme, nam je pojasnila Andreja Hribernik, direktorica KGLU: "Skozi razstavo se vijejo tri zgodbe. Prva je povezana z vprašanjem ekologije - uničevanjem pokrajine, narave zaradi ekonomske eksploatacije, kapitala. Druga tema problematizira vpis človekove aktivnosti v naravo - s postavljanjem meja, razmejitev ... V tretji pa narava in pokrajina, ki nas obdajata, predstavljata matrico za naše projekcije, za našo intimno in notranje doživljanje."

image
Urška Polanc

Ogrožene živali so očitno zaščitene bolj od ogroženih narodov

Onesnaževanju in čezmerni eksploataciji naravnih virov se v svojih delih posvečajo predvsem štirje umetniki iz Nemčije, ki obravnavajo lužiško pokrajino. Območje Lužice je namreč bogato z rjavim premogom, dnevni kopi pa ne puščajo samo dolgotrajnih sledi na pokrajini, ki ostane nerodovitna več desetletij, ampak tudi na kulturi manjšine, ki, že tako ogrožena zaradi razseljevanja, vse bolj izgublja identiteto.

image
Urška Polanc

Michael Kruscha je na poetičen način zajel grozilno silo tehnologije za kopanje premoga, podobno kot tudi Iris Brankatschk, ki je skozi klasično slikarsko tehniko estetiziral uničeno pokrajino. S temo izginjanja lužiških vasi se ukvarja tudi Vouk, ki na razstavi sodeluje z videom o ogroženi vrsti žab, nižinskih urhih, ki so jih zaradi degradacije habitata preselili v umetno narejeno jezero. To navezuje na usodo Lužiških Srbov, ki živijo pod močnimi asimilacijskimi pritiski nemško govorečega okolja in danes tudi pod vplivom degradacije bivalnega okolja zaradi premogovništva. "Zaščita narave velja več kot zaščita naroda. V primerjavi z današnjim ekološkim gibanjem vidim velik razkorak v dojemanju pravic manjšine nasproti pravicam, ki jih imajo zdaj konkretno ti nižinski urhi, ki so zame simbol za to ponesrečeno politiko," je dejal.

Pokrajina in politika

Slovenski umetniki so se ukvarjali z vpisom človeške aktivnosti v pokrajino zaradi političnih okoliščin (meje, taborišča, kampi, begunske poti ...). Nika Autor tako sooča estetske podobe Kolpe s statistiko utopljenih beguncev, ki so poskušali prestopiti mejo. Žica pa predstavlja simbol, s katerim so tako v preteklosti kot danes izvajali politično moč.

image
Urška Polanc

Jošt Franko skozi metaforično podobo priča o tem, kako človeštvo ne sme pasti čez rob, in posredno obravnava zgodbe ljudi s socialnega roba, ki še danes, po več kot 20 letih, živijo v nekdanjih kriznih centrih, nastalih med jugoslovansko vojno. Na razstavi sodeluje še slovenski umetnik Marko Peljhan.

Že omenjena skupina Irwin pa razmišlja o alternativni sedanjosti in kompleksnem pojmu države, ki je lahko v prihodnosti tudi postteritorialna in ne več vezana na konkretno ozemlje. Na idealiziranih turističnih plakatih bivše Jugoslavije, s katerimi so nekdaj vplivali na zavest posameznikov, so prav tako spremenili napise, in sicer so Jugoslavijo zamenjali z NSK - državo v času.

image
Urška Polanc

Projekt ima več podpornikov, del projekta so tudi partnerji, ki sodelujejo pri spremljajočih literarnih in glasbenih dogodkih, kot je bilo branje na evropski dan jezikov 26. septembra v ljubljanskem Cankarjevem domu ali kot bo koncert aprila prihodnje leto v Slovenj Gradcu pod okriljem Društva Hugo Wolf.