Lucija Zelnik
14.8.2019

Reševalec iz vode: Na otoku ni nikoli dolgčas

Reševalec iz vode: Na otoku ni nikoli dolgčas
Andrej Petelinšek Reševalec iz vode Mirko Tovilovič porabi veliko časa za dopovedovanje in prepričevanje.
Aktualno

Obiskali smo Mariborski otok in spoznali, kakšno je delo reševalcev iz vode. Pogosto opravljajo tudi delo redarja, veliko ljudi se namreč ob bazenih sprošča z alkoholom.

Tako spektakularnim reševalnim akcijam postavnih fantov in deklet, kot so v priljubljeni seriji Obalna straža, na slovenskih kopališčih ne moremo biti priča, kar pa še ne pomeni, da je delo slovenskega reševalca iz vode dolgočasno. Obiskali smo Mariborski otok in preverili, kako poteka njegov delovnik. Prvi reševalec iz vode prične delati ob osmi uri zjutraj; najprej je treba pripraviti bazene, reševalne obroče in nujno medicinsko pomoč. Ob deveti uri se bazen odpre in pridruži se mu še drugi reševalec. "Po navadi delamo v dveh izmenah, dopoldanski in popoldanski, ves dan pa sta na ploščadi vsaj dva reševalca," pove Mirko Tovilović, vodja reševalcev iz vode, ki deluje pod okriljem podjetja Zahteva, ki na Mariborskem otoku in v kopališču Pristan skrbi za varnostno-reševalne storitve. Po potrebi je čez dan reševalcev tudi več; ko število ljudi naraste na 500, se pridruži tretji reševalec, pri 800 četrti in pri 1500 peti. Čeprav je lep sončen petek in kopališče na prvi pogled deluje polno in živahno, sta na ploščadi le dva reševalca.

image
Andrej Petelinšek

"Lahko bi bil tudi gasilec ali policist"

Tovilović, ki sicer delo reševalca iz vode opravlja že dvanajst let, meni, da je to zanimiv, a težek poklic, saj reševalec nosi veliko odgovornost: "Za delo sem se odločil predvsem zato, ker rad pomagam ljudem in se soočam z izzivi. Lahko bi bil tudi gasilec ali policist, ampak me je voda že od nekdaj privlačila." V primeru, da reševalec v kritičnem trenutku ne ukrepa, kot bi moral, za to tudi kazensko odgovarja. Ob bazenu mora biti nenehno prisoten, izjema so krajše pavze za stranišče, vendar ploščadi ne smeta niti za sekundo zapustiti oba reševalca hkrati. Da nekdo postane reševalec iz vode, mora opraviti več različnih preizkusov, med drugim tečaj prve pomoči in plavanja. "Sam sem plaval rekreativno, sicer pa je med reševalci, še posebno reševalkami, veliko takšnih, ki so plavanje trenirali," pove sogovornik. Pogoj, da nekdo postane reševalec, je srednješolska izobrazba in opravljeno usposabljanje.

image
Andrej Petelinšek Tovilović je tudi že rešil življenje - rešil je dečka in mu nudil prvo pomoč. Na srečo se je vse dobro izteklo, deček je dihal že pred prihodom rešilca.

"Imeti mora dobre psihične in fizične sposobnosti, biti mora hitro odziven, natančen in redoljuben – navsezadnje skrbimo za red," dodaja študent reševalec Domen Vrečko. Veliko je takšnih, ki za poklic reševalca niso primerni, pravi Tovilović, saj ga ne jemljejo dovolj resno: "Imeli smo več primerov, ko so reševalci viseli na telefonu. Topomeni, da se niso zavedali svoje odgovornosti."

Pričnejo se pretvarjati, da so tujci

Med delom je treba kopalce miriti in opozarjati na pravila, vendar se marsikateri kopalec na to požvižga, pravi Tovilović. Po navadi gre za prerivanje in nedovoljeno skakanje otrok, zaradi česar se pogosto kdo poškoduje. Takrat so prav reševalci tisti, ki nudijo prvo pomoč. Poleg preganjanja razgrajačev pa imajo večkrat veliko dela tudi z iskanjem izgubljenih otrok. Čeprav je delo slovenskega reševalca iz vode na prvi pogled morda rutinsko in enolično, Vrečko trdi, da se prav nič ne dolgočasi: "Dolgčas? Na otoku ni nikoli dolgčas. Ves čas se nekaj dogaja." Kopalci, še posebno mlajši, večkrat razgrajajo in nalašč preslišijo opozorila. "Včasih je prav smešno, ko se ljudje začnejo pretvarjati, da so tujci in da te ne razumejo," se zasmeji Tovilović. Težave na kopališču predstavlja tudi pretirano uživanje alkohola, doda, saj se kopalci očitno radi sproščajo ob pijači. Večkrat je bil že prisiljen koga zaradi vinjenosti napoditi s kopališča, ubraniti pa se je moral tudi pred fizičnimi napadi. "Težko je sicer dokazovati vinjenost, zato smo jih pa veliko napodili zaradi arogantnosti," pove sogovornik.
image
Andrej Petelinšek

Lani avgusta se je utapljal deček

Če se kdo začne utapljati, je odzivni čas reševalca odvisen tudi od števila obiskovalcev. "Če je na kopališču več ljudi, se hitreje opazi, da je nekaj narobe, saj so velikokrat prav kopalci tisti, ki prvi opazijo potencialno nevarnost," pravi Tovilović. "Reševalec ima navsezadnje le en par oči in ne more videti vsega." Lani avgusta se je na Mariborskem otoku zgodila nesreča – v nepreglednem bazenu se je naenkrat začel utapljati deček. Z reševalko sta to dovolj hitro opazila; Tovilović ga je oživljal in mu nudil prvo pomoč, medtem ko je reševalka poklicala rešilca. Na srečo se je vse dobro izteklo, deček je dihal že pred prihodom rešilca, vendar so ga nato vseeno preventivno odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor. "To je bila izkušnja, ki je ne pozabiš kmalu," pove Tovilović, "in hvala bogu, odkar delam tukaj, ni bilo nobene utopitve." Sicer je neplavalcev z leti vedno manj, ampak kljub temu mlajši otroci radi skačejo v vodo. Z utapljanjem starejših neplavalcev težav še ni bilo, dodaja Tovilović, saj je globina bazena le 1,6 metra.

"Veliko smo jih napodili zaradi arogantnosti"