Andreja Čibron Kodrin
1.8.2020

(FOTO) Raduha: Gora, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč

(FOTO) Raduha: Gora, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč
Andreja Čibron Kodrin Kdor se povzpne do Grohata, je nagrajen z lepim razgledom.
Aktualno

Letos med njimi prevladujejo turisti, ki si za cilj izberejo kočo na Grohatu s pogledom na mogočno severno ostenje gorske lepotice.

Na Raduho, 2062 metrov visoko goro v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, se je mogoče povzpeti iz več smeri; med najbolj priljubljenimi je pot od turistične kmetije Bukovnik/Bukovc. To je najvišje ležeča kmetija na Slovenskem in do nje, torej 1327 metrov nad morjem, se je mogoče pripeljati z avtom. V teh dneh, zlasti ob sobotah in nedeljah, je na njenem dvorišču, na cesti do nje in na bližnjem parkirišču veliko avtomobilov. Sodeč po registrskih tablicah so obiskovalci iz celotne Slovenije, tudi tuje registrske tablice je mogoče opaziti.

Pri najvišje ležeči kmetiji na Slovenskem

Pri Bukovniku se je sicer mogoče okrepčati, saj ponujajo domače jedi, denimo skuto, kislo mleko, ajdove žgance in savinjski želodec, a kdaj pa kdaj so njihova vrata zaradi kmečkih opravil zaprta, na dan našega obiska zaradi košnje. Obiskovalce vseeno k počitku in predajanju lepim panoramskim razgledom na bližnjo Olševo in Kamniško-Savinjske Alpe v senco mogočnih dreves vabijo klopi in mize.

image
Andreja Čibron Kodrin Izjemen pogled na Raduho se odpre že pri kmetiji Bukovnik.

Pri malici smo zmotili izletnike iz Bogojine. Na enodnevni izlet po Sloveniji so se z dvema avtomobiloma podali pod vodstvom svojega župnika Stanislava Zvera. "Pred leti, pred Tonetom Vriskom, sem bil kaplan v Črni, župnik tam pa je bil takrat Simon Črešnik," je pojasnil sogovornik in v hipu je bilo jasno, zakaj in čemu je želel kraje, kjer je prebival pet let in se z mladino podajal tudi na večdnevne izlete v gore, predstaviti svojim sedanjim župljanom. "Na Raduhi sem bil vsaj tridesetkrat," je s pogledom na njeno steno obujal spomine na planinarjenje in lepa doživetja. "Življenje spremeni marsikaj," je dodal ob pojasnilu, da je zaradi pomoči ostarelim in bolnim staršem odšel službovat bližje domu. A leta, preživeta v Črni, so mu ostala v prijetnem spominu, z nekaterimi krajani je že zdaj v stikih. "Rad sem imel to pokrajino in ljudi. Prekmurci in Korošci smo si blizu. Srčni smo. Tukaj sem našel sozvočje," nam je razkril gospod Stanislav. S sopotniki se je po okrepčilu nameraval podati še v Nazarje in Logarsko dolino. Pot jih je torej vodila navzdol, mi pa smo se podali v strmino. Niže, a prav tako v strmini pod domačijo, smo opazili Bukovnikove pri košnji – treba je bilo izkoristiti topel in sončen dan, brez dežja.

image
Andreja Čibron Kodrin Pri Bukovniku, najvišji kmetiji na Slovenskem, smo srečali tudi izletnike iz Bogojine.

Od koče na Grohatu gora kot na dlani

Podobno so razmišljali tudi mnogi drugi, le da so ti sončen dan brez oblačka na sinjem nebu izrabili za izlet v naravo ali vzpon na vršac. V popoldanskih urah so se v glavnem že vračali, večinoma po cesti. Kdor ima raje hlad dreves in stezo, ki je ponekod za lažji prehod tudi opremljena z jeklenico, pa lahko izbere gozdno pot. Časovno med njima ni razlike, dobre pol ure za vzpon ali spust. Obe se združita pred kočo na Grohatu.

image
Andreja Čibron Kodrin Pogled na Raduho s planinske poti na Grohat.

Planinska postojanka, ki bo vse dni v tednu odprta še do konca septembra, ponuja izjemne razglede na severno ostenje Raduhe, zato je tudi privlačen (končni) cilj. V idilični naravi teknejo tudi jedi, ki jih je mogoče naročiti v koči, kot so bograč, jota, gobova juha, ajdovi žganci, kvočevi nudlni in štrudelj.

Za cilj svojega izleta si je Grohat izbrala tudi družina iz bližnjih Luč. "Imamo dopust, na jug ne gremo, in izkoristiti moramo vsak lep dan," je povedal sogovornik. Da so že bili pri planinskem domu Majerhold v Matkovem kotu in da v naslednjih dneh nameravajo še do drugih bližjih planinskih ciljev, kot sta Klemenča jama in koča na Loki, je pojasnil.

image
Andreja Čibron Kodrin Na Raduho vodita z Grohata dve planinski poti, manj zahtevna je ”čez Durce”.
image
Andreja Čibron Kodrin Koča na Grohatu pod Raduho – za prenočevanje svetujejo rezervacijo.

Korona kroji tudi življenje v planinskih kočah

Slavko Tiršek in Polona Slapnik sta najemnika koče na Grohatu že deveto leto. Letošnje je zaradi izbruha nove koronavirusne bolezni nekaj posebnega. "Situacija ni enostavna. Prinesla je kar dosti obveznosti in skrbi. Treba je paziti nase in na druge, treba je razkuževati in še bolj čistiti," je značilnost letošnje sezone ocenila Slapnikova. Kakšna pravila za preprečevanje okužbe veljajo v koči, je navedeno pred vhodom. Pa jih obiskovalci upoštevajo? "Na začetku jih niso kaj dosti upoštevali, sedaj jih bolj. Čeprav je treba še zdaj marsikoga tudi dodatno opozoriti," pravi oskrbnica.

Obiska v koči v primerjavi s prejšnjimi leti ni manj, Polona Slapnik ocenjuje, da ga je celo nekoliko več, pri čemer prevladujejo turisti, kar pa je posebnost tega leta. "Rekla bi, da jih je 60, morda celo 70 odstotkov. Pridejo samo do koče, nekaj pojejo, popijejo, malo posedijo in se vrnejo v dolino."

Težave pa se lahko pojavijo pri prenočevanju, in sicer zaradi števila sob. "Če pride denimo šest posameznikov, je koča polna. Imamo namreč šest sob, skupno sicer 45 postelj. Zato apeliramo na planince, naj pokličejo za rezervacijo prenočišča, da ne bi ostali brez njega," svetuje Slapnikova. Planince, ki so skupaj v skupini, seveda nastanijo v isto sobo.

Cena prenočišča je enotna za vse uporabnike, 15 evrov, zajtrk stane štiri evre.

image
Andreja Čibron Kodrin Stanislav Zver je bil pred leti kaplan v Črni na Koroškem, tamkajšnji ljudje in pokrajina so mu ostali v lepem spominu.
image
Andreja Čibron Kodrin Polona Slapnik se skupaj s Slavkom Tirškom trudi, da je koča na Grohatu gostoljubna tudi v koronskih časih.
image
Andreja Čibron Kodrin Protikoronska pravila pred vhodom v kočo.

Ob vikendih dežurstvo gorskih reševalcev

V bližini koče na Grohatu je zavetišče Gorske reševalne službe (GRS) Koroške. V njem koroški gorski reševalci redno dežurajo ob koncu tedna, tako bo do 27. septembra. Kot piše na njihovi spletni strani, so nameni dežuranja med drugim skrajšati reakcijski čas v primeru nesreče na območju Raduhe in Laneža, preventivno delovanje in posredovanje informacij planincem za varen vzpon in sestop, v čim krajšem času nuditi prvo in nujno medicinsko pomoč ter pomoč dežurni helikopterski ekipi.

Da se nesreča ne zgodi, pa je treba upoštevati nekaj pravil. "V hribe se je treba odpraviti v jutranjih urah, ne popoldan. Če ne poznamo območja, kamor se podajamo, se je treba o njem pozanimati pri katerem od 'lokalcev' ali na info točki, da se dobijo navodila za pot," svetuje Miran Kaker, načelnik GRS Koroške. "Upoštevati je treba vreme, zlasti nevihte se lahko poleti zelo hitro pojavijo, obiskovalci gora morajo biti tudi primerno opremljeni in imeti visoke čevlje ter ustrezno kondicijo," dodaja njegov namestnik Marko Anželak. Tudi Raduhe, Pece in Olševe ne smemo podcenjevati, polaga na srce vsem obiskovalcem tega trojčka koroških gora.

Koroškim gorskim reševalcem letos, kljub množičnemu obisku koroških gora, doslej na srečo ni bilo treba posredovati. Kot je povedal načelnik, šteje društvo 34 članov, od teh jih je 25 aktivnih. V zadnjih letih so se generacije zamenjale, imajo deset novih reševalcev iz vrst šolanih alpinistov, med njimi je tudi 20 medicinskih tehnikov in trije zdravniki. Tudi koroški gorski reševalci redno obnavljajo svoje znanje in spretnosti, za kar jim služi vadišče Balos. Kot je dodal podnačelnik, vzorno skrbijo tudi za svojo kočo, saj so jo v zadnjih dveh letih temeljito obnovili.

image
Andreja Čibron Kodrin Načelnik in namestnik načelnika GRS Koroška, Miran Kaker in Marko Anželak, pozivata k varnemu in odgovornemu obnašanju v gorskem svetu.
image
Andreja Čibron Kodrin Ko se dan preveša v noč, se oči spočijo še na rožno-panoramskih tihožitjih, ki jih je v objemu Raduhe v izobilju.
image
Andreja Čibron Kodrin Lanež, Mala, Srednja in Velika Raduha so pred leti privabljali množico alpinistov, tudi po deset, petnajst navez je bilo hkrati v plezalnih smereh; zdaj je tovrstnega osvajanja gore manj, prevladujejo turisti, ki izlet sklenejo pri koči.