Primož Suhodolčan, Ajda Gregorc, Peter Suhodolčan
8.2.2019

Primož Suhodolčan: Branje kot časovni stroj

Primož Suhodolčan: Branje kot časovni stroj
Nika HŐLCL PRAPER Branje - sajenje barvitih vrtičkov v glavi.
Kultura

Kot sem zapisal pred kratkim: branje je odkrivanje svetov izza zidov, ki jih nekateri hočejo postaviti. Lahko še dodam, da je bila naša družina vedno povezana s knjigami in branjem in tako je tudi z mlajšo generacijo.

Ajda Gregorc:

Pogost pojav človekovega jezika je, da vse preveč telovadi in se pripravlja na štartni strel, da lahko spet nekaj pove, ne zna pa se usesti na stransko klop. Branje je čas, ko odložiš svoj človeški nahrbtnik in nisi več osrednji lik, temveč le opazovalec zgodbe, morda celo kritik. Si muha na steni, ki opazi, da je nekdo že imel isto misel ali je ubral tebi blazno nenavadno pot delovanja. Knjiga te lahko, tako ob strani, celo nauči postaviti kakšno vejico ali doda kakšen cekin v tvoj besedni zaklad!

Dobro bi bilo, da bi vsi tisti, ki ne znajo pomesti pred svojim pragom, kdaj brali. Ko bereš, si namreč le muha na steni likov - izveš vse, česar pa ne, lahko interpretiraš po svoje, kar sploh radi počnemo.

Vseeno pa menim, da trkanje na vest nebralcev ni pravi način, boljše je poiskati vrzel ali širše dejavnike prahu na platnicah. Včasih ljudje berejo, vendar na način (v medijih ali napravah), ki ga uredniki, pisatelji ali profesorji ne odobravajo. Včasih sploh ne gre za nebralca, ampak samo za osebo, ki še ni našla sebi zanimive knjige, kar seveda ni za obsojati. Pritisk nikoli ne deluje, verjamem v spodbudo (tu je še pomemben dejavnik osredotočenosti bralca).

Brez skrbi, možgansko deblo še lahko zdrži nekaj novih plodov znanja, zato se branja ne bojte!

Knjižnica je lahko zastarela delikatesa, v kateri je veliko ponudbe, ki je nihče ne ceni preveč, s pravimi orodji pa lahko postane trendi zakladnica znanja. Kako privabiti mlade Instagramerje in "too cool for school" mladince v knjižnice namesto v hip kavarnice? To je zdaj vprašanje …

Kaj je še branje?

Privilegij, da potuješ v druge kraje brez enega novca v denarnici (na študentski način) in je sajenje barvitih vrtičkov v glavi.

Branje je veselje, branje je igra in branje je znanje.
Leopold Suhodolčan

Peter Suhodolčan:

Bom začel kar s stavkom, ki nam verjetno že štrli iz ušes: "Živimo v času instant informacij". Ni ga novinarja, kolumnista, kritika, politika ali kakšnega druge javne osebe, ki tega ne bi poudaril. Vsi lahko danes v trenutku izvemo, kateri Evropejec je "odkril" izvor Belega Nila ali kako dolgo je trajala Tridesetletna vojna. Nekateri radi kritizirajo moderne tehnologije, češ da znanje, ki ga na ta način pridobimo, ni ta pravo, ker vanj nismo vložili dovolj "zicledra", truda, "švica", namrščenih obrvi in globokih izdihov. "Kaj bo z današnjo mladino, sploh se ne znajdejo več v resničnem svetu!", slepi za ironijo vzklikajo po Facebooku, Twitterju in v komentarjih spletnih časopisov.

Tako kot je internet ustvaril novo pot do (faktografskega) znanja, ne da bi bilo potrebno do najbližje knjižnice, so to davno že storile knjige. In če je internet za informacije to, kar bi bila hitra cesta za Koroško, potem so knjige (elektronske ali pa "ta prave") za znanje še vedno to, kar je bila iznajdba kolesa za naše daljne prednike.

Veliko zmogljivejši možgani kot so moji, bi svoje celotno življenje porabili za odkrivanje zakompliciranih resnic našega sveta. Če bi se sami poskusili dokopati do tega znanja, nam v enem življenju ne bi uspelo. A knjigo, v kateri avtor popiše svoja življenjska dognanja, izkušnje namišljene ruske plemkinje v 19. stoletju ali pa dogodivščine dveh Galcev, se da prebrati v veliko krajšem času! Glede na količino vloženega truda na svetu ni hitrejše in bolj zabavne bližnjice od knjige.

Če malce priredim znan pregovor: Zakaj bi odkrival toplo vodo, če si lahko preberem, kako deluje bojler?

Glede na zgornje zapise mladi še vedno berejo. Berejo pa drugače in odkrivajo drugačne svetove.

Branje je veselje, igra in znanje tudi zanje. Kot pravijo: pitanje z žlico nas nauči le, kakšne oblike je žlica. Tudi dobro funkcionalno branje je v današnjem hitrem času zelo pomembno.

Najbolj zanimivo pa je, da mladi preskakujejo bralne zidove tudi tam, kjer so vrata. Kadar pa jim zaprete vrata, radovedno preskočijo zid.

Za zaključek pa še nekaj podatkov. V letošnjem šolskem letu, v katerem je že 59. sezona Bralne značke, bo sodelovalo okoli 140.000 bralcev, ki jih samo v osnovnih šolah vodi okrog 7.000 mentorjev.

Veselja do knjig in branja res ne moreš kar tako zazidati.