Petra Zemljič
23.1.2019

Primož Suhodolčan: Bralno značko nam lahko zavidajo širom Evrope

Primož Suhodolčan: Bralno značko nam lahko zavidajo širom Evrope
Tomaž RANC Primož Suhodolčan, pisatelj
Aktualno

Poslanka SDS s tvitom nad smisel bralne značke, ki ga nekateri ocenjujejo kot nov ideološki spopad. Sami sebi se zdijo takrat pomembni, prida pisatelj Primož Suhodolčan.

Poslanka SDS in bivša učiteljica Jelka Godec je s ponedeljkovo objavo tvita o smiselnosti bralne značke, češ da "zamorjenost z bralno značko, ki zasleduje osnovni cilj vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje, opazujem pri otrocih že uhuhu let ...", poskrbela za buren odziv in vročo debato na družabnih omrežjih. Še več, prepričana je, da je teror učiteljic in knjižničark daleč od pravega ukrepa, ki bi pomagal izpolniti cilje bralne značke.

To, da bralna značka ni obvezna, kot je sprva mislila Godčeva, so ji med drugimi ogorčenimi uporabniki družbenega omrežja Twitter pojasnili tudi uslužbenci z ministrstva za šolstvo. "Učenke in učenci se zanjo odločijo prostovoljno, jo pa na ministrstvu vsekakor spodbujamo in pozdravljamo njen namen. Branje nas bogati in ima veliko pozitivnih lastnosti. Spodbujanje branja pri otrocih je nedvomno odlična popotnica za vse življenje. Z branjem bogatimo besedni zaklad, usvajamo nove besede in besedne zveze, izboljšujemo spomin in koncentracijo, spodbujamo miselne procese, krepimo bralno razumevanje, splošno razgledanost, razvijamo domišljijo itd. Brez branja ni znanja, obenem pa je branje lahko tudi zabava. Knjige so navdih in branje ponuja priložnost za razvoj na različnih ravneh," pravijo na ministrstvu.

"Branje je odkrivanje svetov izza zidov, ki jih nekateri hočejo postaviti"

Bralno značko (osnovala sta jo pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor Stanko Kotnik) so prvič podelili leta 1961 na Koroškem, kar pomeni, da bo ta edinstven projekt kmalu praznoval 60 let. Po podatkih, ki smo jih pridobili, je vanjo vključenih kar 70 odstotkov osnovnošolk in osnovnošolcev (v prvem triletju približno 95 odstotkov, v drugem triletju okrog 70 odstotkov in v zadnjem triletju približno 40 odstotkov vseh učenk in učencev). V zadnjih 20 letih se v vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi tudi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. V srednjih šolah bralna značka deluje večinoma v obliki bralnih klubov. Poleg tega se v projekt bralne značke vključujejo tudi slovenski otroci v zamejstvu in tujini. V vseh programih bralne značke po oceni organizatorjev sodeluje vsako leto več kot 140 tisoč otrok, ki jih vodi več kot sedem tisoč mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev, knjižničarjev). Seznami literature za bralno značko, ki jih v šolah prejmejo otroci, so priporočilne narave), otroci pa lahko sami izbirajo, kaj bodo brali.

image
Tit Kosir

V ministrstvu izpostavljajo še rezultate mednarodnih raziskav (PIRLS, PISA, PIAAC), ki kažejo, da slovenske učenke in učenci izkazujejo nadpovprečne rezultate v bralni pismenosti. "Dosežki slovenskih učenk in učencev na področju bralne pismenosti so se pomembno izboljšali, kljub temu pa stopnja višjih ravni bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev še ni zadostna. Četudi mnogi obvladajo manj zahtevne bralne procese, jim višje ravni bralnih odzivov, kot je kritično vrednotenje prebranega, delajo težave," v prid projektom trdijo v ministrstvu. In še, da za vzgojo aktivnega bralca ni odgovoren zgolj izobraževalni sistem, pač pa imajo pri tem zelo pomembno vlogo starši.

image
Robert Balen Poslanka in nekdanja učiteljica, sicer profesorica fizike, Jelka Godec, je dvignila nemalo prahu zaradi svoje izjave o smiselnosti bralne značke, ki je edinstven slovenski projekt s 60-letno tradicijo. 

Ambasador slovenskega jezika in bralne značke Boštjan Gorenc Pižama je na twitterju po Godčevi postregel z upanjem, "da to slovensko posebnost uspešno ohranimo še naprej in je ne mislimo izrabljati za plehke ideološke spore. Hvala pisatelju Leopoldu Suhodolčanu in učitelju Stanku Kotniku, da sta zasejala rodovitno seme, ki je vzklilo v košato bralno drevo," je zapisal. Pisatelj Primož Suhodolčan, sin pokojnega soustanovitelja bralne značke Leopolda Suhodolčana, o stališču poslanke pravi, da načeloma ne odgovarja na takšne zapise. "Tudi zato, ker se avtorji takih zadev z našimi odgovori samo hranijo in se sami sebi zdijo pomembni. Bralno značko nam lahko zavidajo po vsej Evropi. Veliko sem v stiku z mladimi bralci in verjemite, radovednost in veselje do branja je še vedno med njimi. Branje je odkrivanje svetov izza zidov, ki jih nekateri hočejo postaviti," je dejal.

Pogled Toneta Partljiča