Andreja Čibron Kodrin
11.8.2019

Preški Vrh nad Kotljami: Občutiti Prežihov svet in korenine njegovega samorastništva

Preški Vrh nad Kotljami: Občutiti Prežihov svet in korenine njegovega samorastništva
Andreja Čibron Kodrin Slavnostni govornik Miroslav Osojnik in občinstvo na dvorišču pred Prežihovo bajto. 
Kultura

Že 17. Tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti je v soboto zvečer potekalo v znamenju 40-letnice tega spominskega muzeja pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Slavnostni govornik Miroslav Osojnik je orisal okoliščine njegovega nastanka in delovanje.

"V Prežihovi novi hiši, nekdanji Časovi vili, ki sta jo Voranc in njegova žena Marija dobila po drugi svetovni vojni v dosmrtni užitek, je pisateljeva vdova ohranjala spomin nanj s spominsko sobo," je spomnil Miroslav Osojnik, dolgoletni strokovni sodelavec Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), odlični prežihoslovec in novi tajnik Prežihove ustanove. Kljub dragoceni vsebini, na ogled so bila denimo številna Vorančeva pisma, rokopisi, avtorski izvodi, prevodi in oprema delovne sobe, in gostoljubnosti, s katero je sprejemala obiskovalce, si je želela, da bi bili ti deležni bolj strokovne predstavitve. Ob 25. obletnici Prežihove smrti ji je prisluhnil takratni podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Miloš Mikeln.

image
Andreja Čibron Kodrin Tradicionalna srečanja na obletnico Prežihovega rojstva so vedno dobro obiskana.

"Že oktobra 1975 so imenovali osrednji odbor Prežihovega sklada. Njegov predsednik je postal Miloš Mikeln, vanj pa so bili imenovani tudi predstavniki Slavističnega društva Slovenije, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, Kulturne skupnosti Slovenije in Ravne na Koroškem in zastopniki Kotelj. Aprila 1976 je odbor pozval slovenske šolarje k zbiranju 'Prežihovega dinarja' za ureditev spominskega muzeja," je povedal Osojnik. Odzvalo se je 224 slovenskih osnovnih in srednjih šol, 15 občinskih kulturnih skupnosti in 14 drugih slovenskih podjetij.

image
Andreja Čibron Kodrin Prežihova bajta je spominski muzej Prežihovega Voranca od leta 1979.

Tudi o karantanskem rodu in bratih

Prežihovo bajto, ki jo je Prežihov oče kupil po skoraj dveh desetletjih selitev z ene na drugo najemniško kmetijo in torej ni Prežihova rojstna hiša, v njej pa so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojzij, Ivan in Avgust, so dediči leta 1966 prodali zakoncema Potočnik. Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Maribor je Prežihovo bajto, zgrajeno leta 1812, leta 1969 razglasil za kulturni spomenik, že prej in še bolj potem pa so se porajale različne rešitve glede prihodnosti te stavbe oziroma ureditve spominskega muzeja kje drugje. Nazadnje je pretehtala odločitev o gradnji nadomestne hiše za Potočnikova in o ureditvi Prežihove bajte v spominski muzej.

image
Andreja Čibron Kodrin Glasba Janeza Dovča in Gregorja Vovka, Sozvočja Slovenije, je zaokrožila prazničnost dogodka. Poslušalcev se je dotaknila zlasti uglasbena Kajuhova poezija.

Okrogla miza Spominske hiše in muzejski prostor

Jubilej spominskega muzeja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca je bil tudi povod, da v KPM, Muzeju Ravne, pripravljajo okroglo mizo z naslovom Spominske hiše in muzejski prostor. Predstavili bodo različne strokovne poglede in načine varovanja z vidika muzeološke, literarne in konservatorske stroke ter postopke dela s knjižničnim domoznanskim originalnim gradivom, saj le sodelovanje različnih strok in več načinov obravnave ter prezentacije prinaša celovit vpogled v tematiko. Sodelovali bodo dr. Helena Rožman, Mestni muzej Krško; mag. Igor Likar, Društvo slovenskih pisateljev; Lilijana Medved, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor; in Simona Vončina, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Okrogla miza bo v četrtek, 29. avgusta, z začetkom ob 18. uri v muzejskem razstavišču v ravenskem gradu.

Ob gradbenih delih, hišo je bilo zaradi dotrajanosti treba zgraditi na novo, so snovali notranjo podobo. "Ker je bila Prežihova bajta premajhna, da bi lahko v njej predstavili celotno Prežihovo življenjsko pot in literarno ustvarjalnost, smo jo sklenili opremiti predvsem narodopisno," je pojasnil Osojnik, ki je takrat tudi zbiral etnografske predmete po dolini. Poleg Prežihovih Zbranih del, rokopisov in pisem so izbrali tudi družinske fotografije. "Nismo se torej omejevali le na Voranca kot pisatelja, ampak smo hoteli prikazati vse Kuharjeve: očeta in mater pa njegove tri brate."

image
Andreja Čibron Kodrin Slavnostni govornik Miroslav Osojnik in občinstvo na dvorišču pred Prežihovo bajto. 

Oktobra 1979. leta so Prežihov spominski muzej slovesno odprli, na ravnici nad njim pa postavili Prežihov kip, delo Stojana Batiča.

Dodajajo nove vsebine

"Kdor res želi doživeto občutiti Prežihov svet in korenine njegovega samorastništva, mora k Prežihovi bajti," je že pred leti zapisal profesor Janez Mrdavšič. Spominski muzej je v 40 letih obiskalo mnogo skupin, predvsem učencev in dijakov ter upokojencev, in tudi družin ter posameznikov. Tudi po 13 tisoč obiskovalcev na leto so našteli, lani denimo približno 3.700, v letošnjem prvem polletju nekaj več kot 2200. Pred desetimi leti so v kletnih prostorih postavili razstavo ob 30-letnici spominskega muzeja.

image
Novi muzejski katalog je predstavila urednica Andreja Šipek.

Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva je pri Prežihovi bajti Mitja Šipek uprizoril monodramo Svetneči Gašper in od takrat so srečanja na Preškem Vrhu 10. avgusta, na dan Prežihovega rojstva, tradicionalna in tematsko obarvana.

Prežihova bajta, tudi točka na Slovenski pisateljski poti, postopno prerašča svojo osnovno vlogo spominskega muzeja in z novimi vsebinami postaja privlačen muzej na prostem, pa je poudaril Tadej Pungartnik, direktor KPM, ki upravlja ta kompleks. Na novo so uredili značilen podeželski vrt, pomladili sadovnjak, postavili kaščo s stiskalnico za sadje in leseno vodno korito, prenoviti nameravajo še skedenj.

image
Andreja Čibron Kodrin Bronasti kip Prežihovega Voranca, delo Stojana Batiča.

Ob obletnici je v uredništvu Andreje Šipek izšel dopolnjen katalog o spominskem muzeju. Oktobra, ob Kuharjevih dnevih, pa bo Prežihova ustanova izdala knjigo o Prežihovem bratu, Alojzu Kuharju, je napovedal njen predsednik, ravenski župan Tomaž Rožen.

image
Andreja Čibron Kodrin Prežihova bajta je ena od točk na Vorančevi poti.
image
Andreja Čibron Kodrin Slavnostni govornik Miroslav Osojnik in občinstvo na dvorišču pred Prežihovo bajto.
image
Andreja Čibron Kodrin Kip Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893–1950) na Preškem Vrhu v bližini Prežihove bajte zre na rodne Kotlje.
image
Andreja Čibron Kodrin Miroslav Osojnik.
image
Andreja Čibron Kodrin Prežihova bajta je ena od točk na Vorančevi poti.
image
Andreja Čibron Kodrin Kip Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893–1950) na Preškem Vrhu v bližini Prežihove bajte zre na rodne Kotlje.