Andreja Kutin Lednik
7.9.2019
Hojka Berlič
7.9.2019

Praznjenje Ptujskega jezera terjalo davek

Praznjenje Ptujskega jezera terjalo davek
Picasa Donavski piškur je ostal na suhem in postal hrana drugim živalim. 
Podravje

Praznjenje Ptujskega jezera ni bilo brez žrtev, opozarjajo pri Društvu za preučevanje rib Slovenije.

Med praznjenjem Ptujskega jezera, kjer so prejšnji teden Dravske elektrarne Maribor naročile sanacijo brežin, sicer velikih pomorov rib ni bilo, so pa naravoslovci, ki so prvi dan na terenu spremljali dogajanje, zabeležili veliko število živali, ki so poginile v pasu, ki je ob praznjenju jezera ostal brez vode. Četudi ne gre za gospodarsko zanimive vrste rib, je škoda za ekosistem velika.

Poginilo ogromno piškurjev

"Realno oceno obsega pomora je izjemno težko podati, kajti jezero je zelo obsežno, zaradi obilice mulja pa tudi težko dostopno, po mulju je gibanje praktično nemogoče in nevarno. Odraslim ribam (izjema so piškurji) se je večinoma uspelo pravočasno rešiti, na suhem pa je ostalo ogromno mladic, ki se zadržujejo v plitvinah. Medtem ko je voda odtekala, so ribe, piškurji, školjke, raki in paglavci iskali zavetje pod rastlinsko obrastjo. Misleč, da so na varnem, so ostali na suhem. Realna ocena obsega pomora je težavna tudi zato, ker je večina poginulih rib ostala prekrita z vodnimi rastlinami, tiste ki so poginile izpostavljene na planem, pa so sproti plenili in odnašali plenilci, kot so lisice, kune, vidre, mačke, galebi itd.," pojasnjujejo pri Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS).

image
Picasa Slikarski skržki, poraščeni s trikotničarkami 
A ne le društvo, ki je sicer javnosti znano kot glasen nasprotnik gradnje novih hidroelektrarn v Sloveniji, na stanje na terenu so opozorili drugi naravoslovci. Slavko Prijatelj, član RD Radlje ob Dravi, je pri dvigovanju obrasti, ki je prekrivala izsušeno muljasto dno, identificiral enajst vrst rib, tri vrste školjk, vodnega polža, eno vrsto raka in eno vrsto dvoživke. Po številu so med poginulimi vrstami zelo izstopali donavski potočni piškurji, za katere biolog Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore, pravi da jih je poginilo več sto, morda celo več tisoč. Največ poginulih piškurjev je opazil v velikih depresijah, ki so nastale kot posledica izčrpavanja mulja. Piškurji so se zatekli v takšne depresije, kjer se je voda sicer obdržala a se je zaradi močnega poletnega sonca čez dan hitro pregrela in poginilo je vse, kar se je znašlo v njih. Po številčnosti so piškurjem sledile mladice krapa, mladice soma in invazivne tujerodne vrste, kot so riba psevdorazbora, signalni rak in školjka potujoča trikotničarka. Od domorodnih vrst školjk ne gre spregledati pogina slikarskega škržka in male brezzobke, ugotavlja Slavko Prijatelj.

Izgubam se ni mogoče izogniti

Po mnenju društva bi lahko omilili obseg pomora, če bi se denimo lotili praznjenja akumulacijskega bazena pozno jeseni ali v začetku zime, ko se ribe umaknejo v globoko vodo, izognili pa bi se pripeki. "Tudi počasnejše praznjenje akumulacijskega bazena bi bilo manj škodljivo, saj bi imeli vodni organizmi več časa za pobeg pred usihajočo vodo. V vsakem primeru pa bi se bilo praktično nemogoče izogniti poginom v celoti, saj je reševanje nasedlih živali zaradi količine mulja in njegove neprehodnosti neizvedljivo, drugi ukrepi pa imajo le omejeno uspešnost," dodaja Marko Zupančič iz DPRS.

"Živali, ki so poginile izpostavljene na planem, so sproti plenili in odnašali plenilci"

V Zavodu za ribištvo Slovenije so bili, kot je pojasnil vodja tamkajšnjega sladkovodnega oddelka Danilo Puklavec, s praznjenjem akumulacije sicer seznanjeni, a je po njegovih besedah nenavadno, da jih iz Dravskih elektrarn Maribor niso prosili za mnenje, na kak način naj izvedejo praznjenje, kar naj bi bila sicer običajna praksa. "Če bi nas prosili za mnenje, bi jih opozorili, da morajo v začetku praznjenje izvajati počasneje. Ocenjujemo, da bi bila v začetni fazi primerna hitrost od pet do deset centimetrov na uro," pravi Puklavec, ki se sicer strinja, da se izgubam v takem primeru, predvsem zaradi močne podvodne zarasti, ni mogoče popolnoma izogniti.

Dravske elektrarne: Jezero smo praznili počasi

image
Neznan Mladice soma, linja, krapa, navadne nežice in psevdorazbore 
V Dravskih elektrarnah Maribor medtem razlagajo, da je to umetno jezero in da so dolžni vzdrževati objekt vodne infrastrukture, "tako da se ohranja njegova funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in predvsem varnost delovanja - vse našteto redno in vestno tudi počnemo". Z deli, ki so jih izvedli in jih bodo po potrebi izvajali tudi v prihodnjih letih, pa so zagotovili varnost in stabilnost nasipov objekta vodne infrastrukture, ki je akumulacijski bazen Hidroelektrarne Formin. V DEM pristavijo, da so o delih pravočasno obvestili deležnike ter da so akumulacijo praznili počasneje, kot je zapisano v pravilnikih: "Dejanska hitrost zniževanja gladine je bila v povprečju šest centimetrov na uro in je trajala 20 ur." Ta letni čas so v DEM izbrali zato, ker je zdaj namreč najmanjša verjetnost močnih nalivov in visokih voda, kar omogoča kakovostno in predvsem varno izvedbo del.