Jasmina Detela
1.2.2019
Zora Štok
1.2.2019
Slavica Pičerko Peklar
1.2.2019
Jana Juvan
1.2.2019
Gordana Possnig
1.2.2019
A. Nana Rituper Rodež
1.2.2019

Požarna varnost v bolnišnicah: Stanje ni idealno, a tudi ne porazno

Požarna varnost v bolnišnicah: Stanje ni idealno, a tudi ne porazno
Andrej PETELINŠEK Splošna bolnišnica Slovenj Gradec.
Aktualno

V bolnišnicah redno opravljajo evakuacijske vaje in v okviru zmožnosti skrbijo za požarnovarnostne sisteme, a na pojav požara lahko vpliva tudi veliko drugih dejavnikov. Novejši so bolnišnični objekti, sodobnejše so naprave za varstvo pred požarom.

Požar v jeseniški bolnišnici, v katerem sta v torek umrla pacienta, je sprožil vrsto vprašanj o požarni varnosti v drugih slovenskih bolnišnicah (pa ne le v bolnišnicah, tudi v javnih ustanovah nasploh). In tudi o tem, kakšen je nadzor nad požarno varnostjo. Romana Lah, inšpektorica in Vodja sektorja za inšpekcijski nadzor na Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN), je na vprašanje o stanju požarne varnosti v slovenskih bolnišnicah in morebitnih odstopanjih od predpisanih smernic odgovorila: "Z vidika požarne varnosti v delu, ki je v pristojnosti IRSVNDN, se nadzor v bolnišnicah ne razlikuje od nadzorov pri drugih zavezancih. V skladu z letnimi programi dela v bolnišnicah praviloma izvajamo nadzore s področja varstva pred požarom na tri do štiri leta. To so redni nadzori. V sklopu rednih nadzorov preverimo predvsem spoštovanje predpisanih splošnoorganizacijskih ukrepov (požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije), izvajanje usposabljanj zaposlenih in vzdrževanje opreme za varstvo pred požarom (gasilni aparati, sistemi za javljanje požara, avtomatski sistemi za gašenje ...). Če prejmemo prijavo, ki je vezana na posamezno bolnišnico, se opravi izredni nadzor na podlagi prijave. Ali je obseg nadzora le v obsegu prijave ali širši, je odvisno od vmesne časovne periodike rednih nadzorov. To velja tudi za oba univerzitetna klinična centra. Kakšnih posebnih smernic za bolnišnice, ki bi bile izdane in kjer bi imel pristojnost nadzora naš inšpektorat, ni."

Leta 2008 je ministrstvo za zdravje pripravilo posebne smernice požarne varnosti, ki veljajo za bolnišnice, in v teh smernicah so merila strožja kot za druge objekte.

Vsako leto 40 inšpektorjev opravi od štiri do pet tisoč inšpekcijskih nadzorov.

Prioritete inšpekcijskih pregledov so zgradbe, v katerih se zadržuje večje število ljudi ali posebne ranljive skupine (oboleli, starejši, otroci).

V kirurški stolpnici UKC Maribor štiri dvigala iz leta 1975 ne omogočajo evakuacije v primeru požara.

Po besedah Lahove lahko glede izvajanja splošnih ukrepov varstva pred požarom, ki jih nadzoruje njihov inšpektorat, bolnišnice ocenijo kot solidne. "Podatka, kakšno je stanje glede projektantskega dela, kar je odvisno tudi od tega, kdaj se je posamezna bolnišnica gradila ali rekonstruirala, pa nimamo, ker tega ne nadziramo," še pravi.

Nujna gradnja novega kirurškega bloka v Slovenj Gradcu

V slovenjgraški bolnišnici imajo požarni načrt za vsako stavbo posebej. "Če pride do požara, se začetni požar gasi z gasilskim aparatom, to stori osebje, ki je za gašenje začetnih požarov usposobljeno, za večje požare pa pokličemo gasilce. Aktivna požarna varnost, ki zajema detektorje dima in avtomatski sistem gašenja, je zagotovljena le v novi stavbi (stavba C). Na internem oddelku je pasivna požarna varnost, ki vključuje le detektorje dima, medtem ko v kirurškem bloku ni nič. Zato smo lani jeseni izvedli regijsko gasilsko reševalno vajo. Z njo smo preizkusili sistem reševanja v primeru množičnih nesreč ter povezanost oziroma sodelovanje gasilcev in nujne medicinske pomoči slovenjgraške in celjske bolnišnice ter velenjskega zdravstvenega doma. Namen vaje je bil tudi v tem, da odgovornim sporočimo kako pomembna je gradnja novega kirurškega bloka. Za požarno varnost imamo zaposlenega varnostnega inženirja, saj z zunanjim izvajalcem nismo bili zadovoljni. Za zaposlene vsaki dve leti pripravimo interna izobraževanja, vsaka štiri leta pa praktični prikaz učenja z uporabo gasilnih aparatov," je povedal direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre.

image
Nejc STROJNIK Janez Lavre, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Temeljita obnova v celjski bolnišnici

Že dan po požaru je Boris Balant, glavni inšpektor na omenjenem inšpektoratu, poudaril, da tehnične smernice opredeljujejo, kako morajo biti opremljeni večstanovanjski objekti, koliko senzorjev za javljanje požara mora biti nameščenih, kje morajo biti in tako naprej, inšpektorat pa to preveri. Ker je znotraj slovenskih bolnišnic tudi veliko starih zgradb, se postavlja vprašanje, ali so te glede požarne varnosti bolj ogrožene kot novejši objekti. Balant je o tem dejal: "Evakuacijske poti morajo biti enake kot takrat, ko se je stavba gradila, ljudje morajo biti usposobljeni ne glede na to, ali se je stavba zgradila danes ali pred 20 leti."

V bolnišnicah vsako leto potekajo vaje evakuacije, občasno pa tudi druga usposabljanja za ukrepanje v primeru požara. V celjski bolnišnici izvajajo zdravstveno dejavnost v več stavbah, in ker bodo nadomestne objekte gradili več let ter bo morala bolnišnica do leta 2024 delovati v starih prostorih, imajo izdelan projekt celovite obnove sistema javljanja požara. Tako so v času izgradnje urgentnega centra odstranili stare požarne centrale in v urgentnem centru centralizirali sistem za javljanje požara. Ob tej centrali je zagotovljena 24-urna prisotnost varnostnika. Prav tako imajo neposredno javljanje požara v Poklicni gasilski enoti Celje, ki ob alarmu zagotovi takojšnji prihod gasilcev.

image
Igor NAPAST V UKC Maribor je 47 dvigal, nekatera celo iz leta 1972, in vsa ne izpolnjujejo varnostnih zahtev po hitrem transportu ljudi. V pripravi je javni razpis za požarna dvigala, načrtujejo tudi obnovo obstoječih dvigal.

V minulih nekaj letih so imeli v bolnišnici Celje dva manjša samovžiga snovi v prostorih spremljevalnih oziroma tehničnih dejavnosti. V obeh primerih so zaposleni samovžig omejili in pogasili. Na bolnišničnih oddelkih oziroma v prostorih, v katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, takšnih dogodkov še niso imeli.

Vaje evakuacije vsako leto

Kot sporočajo iz bolnišnic, imajo vaje evakuacije vsako leto vsaj enkrat, seveda pa skozi vse leto skrbijo za požarno varnost, kot to terjajo predpisi. V Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS) so zagotovili, da je za požarno varnost poskrbljeno tudi v skladu s standardom ISO. Lani jih je večkrat obiskal požarni inšpektor, ki ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti. Hkrati so v bolnišnici povedali, da je v ustanovi, kakršna je njihova, kamor vsak dan pride tudi veliko ljudi od zunaj, težko zagotoviti popolno varnost. Vse paciente in svojce ob sprejemu in med oskrbo opozorijo na neprimernost posedovanja ostrih predmetov, vžigalic ali vžigalnikov. Povedali so še, da od leta 1993 v bolnišnici, ki deluje na več lokacijah, ni bilo nobenega požara.

"V Splošni bolnišnici Ptuj skrbimo za preglede sistemov za požarno varnost, se pravi gasilnike, hidratno omrežje, požarne lopute. Za to področje imamo v naši bolnišnici zunanjega izvajalca, ki je za to usposobljen in ima dolgoletne izkušnje ter reference," pravi Aleksander Voda, vodja upravno-tehničnih dejavnosti v bolnišnici, in dodaja, da je ta stara že 143 let. Zagotovilo, da se pri njih ne bo zgodilo to, kar se je na Jesenicah, je nemogoče, pravijo, čeprav budno pazijo in so na posameznih oddelkih zaposleni navzoči 24 ur.

UKC Ljubljana z lastnimi gasilci
V UKC Ljubljana za požarno varnost skrbi ekipa desetih gasilcev, v vsaki izmeni delata po dva. "Zaposlene redno izobražujemo in usposabljamo, reševanje pa bi bilo najbolj zahtevno iz objektov, v katerih so najtežji pacienti," so sporočili iz UKC. Vsak dan pregledajo požarne sisteme v vseh 30 objektih, nekateri so opremljeni s sistemom požarnega javljanja, nekateri novejši tudi z avtomatskim gašenjem, starejši objekti pa so le delno opremljeni z najsodobnejšimi požarnovarstvenimi sistemi. V minulih petih letih je pristojni inšpektorat opravil več pregledov požarne varnosti. "Med pregledom so bile občasno ugotovljene tudi napake, ki pa smo jih v roku ali v podaljšanem roku ureditve, za katerega smo zaprosili, odpravili," so še zapisali v sporočili UKC Ljubljana.

UKC Maribor: Stolpnica brez požarnih stopnic in dvigal
Tudi v UKC Maribor kljub nekaterim težavam (na infekcijskem oddelku deluje na primer le eno dvigalo) redno vzdržujejo vgrajene naprave in gasilne aparate, aktivna požarna zaščita je vezana na nadzorni center, kar omogoča takojšnje ukrepanje, povezani so tudi z gasilci.
Kot so nam pojasnili v mariborski bolnišnici, je ocena požarne ogroženosti v večini objektov srednja oziroma srednja do povečana požarna ogroženost. Majhna požarna ogroženost je na oddelku za psihiatrijo, kjer je vgrajen sistem za avtomatsko gašenje požara (sprinkler sistem) in oddelku za onkologijo. Tam sta v prostorih, kjer se izvaja diagnostika, nameščena sistem za avtomatsko javljanje požara in gasilni sistem s plinastim gasilom. Oba oddelka sta v stavbah, ki sta novejše gradnje. "Največjo problematiko predstavljajo stolpnica klinike za kirurgijo, ki nima požarnega stopnišča in ne požarnih dvigal, oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja in oddelek za prehrano in dietetiko, ki nimata vgrajenih sistemov," pravijo v UKC. Dodajajo, da je večina objektov (skupaj 15) starejše gradnje, zato gre le za delno pokritost vgrajenih sistemov javljanja požara, tako avtomatskih kot ročnih, problem pa predstavljajo tudi vse druge gradbene zasnove, kot so požarna stopnišča, požarni sektorji, požarna vrata, požarna dvigala.