Urška Polanc
18.1.2019

Povezava in boljša varnost v poslovni coni Pušnik v Radljah

Povezava in boljša varnost v poslovni coni Pušnik v Radljah
Urška Polanc Podjetje si bo lahko uredilo interno območje, ki bo povezovalo hale.
Aktualno

S tem, ko bodo cesto zaprli in ustvarili interno dvorišče, bodo izboljšali interno logistiko. Skupaj z občino bodo zgradili dodatno cesto, primerno vhodu v poslovno cono.

V projekt, ki je prijavljen v dogovor za razvoj koroške regije za sofinanciranje vlaganj v ekonomsko-poslovno infrastrukturo, za katerega so svetniki občinskega sveta Radlje ob Dravi sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), nekateri prebivalci dvomijo. Na območju poslovne cone bodo namreč za promet zaprli obrtniško ulico in spremenili tudi prometni režim.

Da bi občani morali biti seznanjeni s posledicami izgradnje dostopne ceste v "Poslovno cono Pušnik" in ureditve ceste v njej - povezovalna cesta (obrtniška ulica), ki jo okoli 50 prebivalcev stanovanjsko-obrtniške cone, ki meji na poslovno, dnevno koristi, bo namreč sedaj na tem odseku zaprta -, je prepričan svetnik Robert Krivograd. Opozoril je še, da je to tudi ena izmed varnih poti v šolo. Na občini pa pojasnjujejo, da se že dalj časa spopadajo s težavo povečanega cestnega prometa po Obrtniški ulici, ki se nato proti zahodu nadaljuje v Mariborsko in Maistrovo ulico, na vzhodu pa preide v obvoznico. Omenjena ulica pa je že tako dvorišče podjetja Pušnik, kjer vsakodnevno intenzivno prehajajo viličarji in obračajo tovorna vozila.

image
Urška POLANC

Na območju obstaja zelo velika nevarnost za nesreče z naključnimi mimoidočimi oziroma vozili, ki prav tako uporabljajo to ulico. Zapisali so, da je v izognitev omenjenim težavam potrebna investicija v poslovno cono. Na tem območju bodo tako uredili ustrezno cestno infrastrukturo, ki bo zmanjšala nevarnost za nesreče in olajšala delo podjetnikom. Župan Alan Bukovnik je pojasnil, da za otroke obstaja pot po Obrtniški ulici do Mariborske, po kateri bodo lahko varno šli do šole. Poudaril je še, da si ne more zamisliti, da bi v občini diskriminirali največji gospodarski subjekt. Podjetje si bo tako lahko uredilo interno območje, ki bo povezovalo hale, z novo dostopno cesto bo omogočen kvaliteten dostop do poslovne cone.

Za boljšo konkurenčnost

Podjetje CNC P&K Pušnik, ki se že 42 let ukvarja z obdelavo kovin, ima okoli 280 zaposlenih, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice. "Marsikaj se nam bo odprlo, naših šest hal, ki smo jih do sedaj urejali v notranjosti, bomo lahko povezali, optimirali interno logistiko ... Uredili bomo tudi zunanjo podobo podjetja, posledično bomo bolj konkurenčni in zanimivi," sta nam pojasnila direktorica družinskega podjetja Helena Pušnik Knez in Jure Knez.

Ker nimajo urejene celote, nekatere kupce to moti, saj jih težko poiščejo. "Preveč ste razpršeni, pravijo, ne vedo niti, kam kaj spada, večkrat kličejo, nato jih usmerjamo," pojasni Knez in doda, da tega pri urejenih podjetjih v tujini ni. Imajo le en skupen vhod.

Da je sicer prihodnost negotova, saj so v podjetju v 95 odstotkih vezani na avtomobilsko industrijo. Glede na to, kar se dogaja trenutno, tudi vse dizelske afere, ukinjanje določenih modelov, bodo v podjetju zadovoljni s stagnacijo. "Če se avto ne prodaja, ne potrebuje menjalnika, ležajev in ne volanskih sistemov. Nemški avtomobili so se do sedaj dobro prodajali, zato smo lahko govorili o uspešnih letih. Odvisni smo od avtomobilske industrije in trga. Vrh smo dosegli, je le deset let po krizi, tudi če se bo malo zmanjšalo, ni problem. Nič si ne upamo napovedovati, hitro se lahko kaj zgodi," pravi Knez in dodaja, da so njihovi glavni kupci Nemci, Avstrijci in Italijani. Sicer sodelujejo v vseh novih projektih, so tudi razvojni dobavitelji.

"Leta 2008 smo bili prvi, ki smo občutili krizo, vse drugo je še 'laufalo', naročila so se nam zmanjšala za pol. Nato pa se je avtomobilska industrija hitro prilagodila. Konkurenčni smo, ker smo v Sloveniji in dobavljamo v Nemčijo. Moramo biti cenejši, drugače ne bi šlo, Nemčija je prevelika, vse bi lahko naredili sami," sta povedala. Prav zaradi kadra in stroškov so eno halo zgradili tudi na Hrvaškem.

image
Urška POLANC

Proizvodnjo selijo k obvoznici

Občina se prijavila na razpis, a potrebovali so podjetnika, ki bi sodeloval. "Sosednja podjetja se niso želela širiti, zato smo se zavezali mi," sta pojasnila. "Izpolniti bomo morali kar nekaj ciljev - dodatna gradnja, parkirišča, dodatnih sedem zaposlitev, izmenjava zemljišč in odkupi. Skupaj z občino smo odkupili in izmenjali potrebna zemljišča za izgradnjo infrastrukture - nove ceste, ki ni naša last, ampak bo javna."

Da so imeli že v preteklosti nekaj težav s stanovalci, ko so imeli proizvodnjo na stari lokaciji, kjer meja deli poslovno in obrtno-stanovanjsko cono, sta povedala. Stanovalci so večinoma bivši obrtniki, marsikje pa živi že druga generacija, sami so razvijali naprej, zato so se širili navzdol, v poslovno cono. Najstarejšo halo ena, ki je v isti coni kot stanovalci, so ukinili, v njej le še trije, štirje delavci opravljajo vzdrževalna dela. Iz tega razloga (zaradi hrupa so imeli težave s sosedom) so razbremenili tudi halo dva. "Obljubili smo, da se bomo počasi oddaljevali in preselili navzdol. Svoj del, kar smo lahko, smo opravili. Vedno imamo posluh za druge, so pa neke meje, nekaj lahko realiziraš zelo hitro, pri nečem drugem pa projekt traja dalj časa. Stanovalce smo večkrat tudi pozvali, da lahko, če jih moti hrup, sami opravijo dodatne meritve, ki mi jih redno opravljamo," je pojasnil Knez, ki še meni, da bo za nekatere stanovalce novi prometni režim še izboljšal pogoje bivanja. Zdaj so imeli namreč iz obvoznice le en velik vhod za tovornjake, ki so prihajali še k Stroju. Zdaj bosta dva. Vhodi in izhodi iz poslovne cone bodo primernejši.