Andreja Čibron Kodrin
29.10.2019

Poverjeniki Celovške Mohorjeve na obisku pri prevaljskih mohorjanih

Poverjeniki Celovške Mohorjeve na obisku pri prevaljskih mohorjanih
Roman Till Celovški mohorjani na Lešah.
Kultura

Mohorjeva Celovec vsako leto povabi svoje poverjenike in sodelavce na izlet. Letošnji cilj so bile Prevalje, namen pa spoznati kraj, kjer je pred stotimi leti delovala Mohorjeva družba.

Minulo soboto je prišlo na Prevalje štirideset celovških mohorjanov na čelu z direktorjem Francem Kelihom, je sporočil Jožko Kert iz Kulturnega društva (KD) Mohorjan Prevalje. "Obisk so pričeli z mašo v farni cerkvi Device Marije na jezeru, ki jo je vodil pliberški dekan Ivan Olip, sedanji predsednik Mohorjeve Celovec, somaševali pa so Olipov sodelavec duhovnik Andrej Lampret, župnik z Radiš Marjan Plohl – nekdanji koteljski župnik in prevaljski dekan Franc Brglez," je jutranje dogajanje opisal Kert, tudi zborovodja domačega cerkvenega zbora, ki je prepeval pri maši ob glasbeni spremljavi organistke Renate Mirkac. Po maši se je gostom v cerkvi predstavila še ena sekcija društva, zapel je Koroški APZ Mohorjan z dirigentom Urošem Jurgcem.

image
Andreja Čibron Kodrin V tej hiši je bila nekdaj uprava Mohorjeve družbe.

Pester (kulturni) program

Gostitelji so poskrbeli tudi za izčrpno predstavitev. Župan Matic Tasič je pozdravil goste in jim predstavil občino Prevalje, aktualna predsednica KD Mohorjan Zlata Lodrant in Jožko Kert, predsednik društva med letoma 1997 in 2014, pa sta povzela delovanje društva in kulturno življenje v kraju ter podala njegov zgodovinski oris.

Po obisku Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem so se izletniki po kosilu odpravili na Leše na ogled cerkev sv. Ane in sv. Volbenka. "Gostom smo predstavili zgodovino Leš in premogovnika, tamkajšnja likovna umetnika Andreja Grošlja in Bena Kumpreja, glasbenika dr. Marka Motnika, organistko Renato Mirkac, pevca Klemna Gorenška, pesnico Anjo Golob, pisateljico Lucijo Mirkac in pisatelja Matjaža Pikala, povedali nekaj o Leškem rokopisu, o delovanju kulturnega društva … Po ogledu gotskih lepotic so gostje ob lepem sončnem popoldnevu, veseli nad doživetji in mnogimi novimi spoznanji, zapustili Leše in krenili proti domu. Pot jih je vodila po Podjuni, Rožu in vse do Šmohorja na Zilji," je o popoldanskem programu povedal Kert.

O poverjenikih in njihovih izletih
"Trenutno ima Mohorjeva Celovec 160 poverjenic in poverjenikov na Koroškem, 10 pa v tujini – med drugim na Švedskem, v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Vsako leto poverjenike povabimo na izlet," je pojasnil organizator letošnjega izleta Roman Till, zaposlen pri Mohorjevi Celovec, in predstavil izlete v zadnjih letih.
Lani so obiskali Brezje, kjer so imeli mašo in so si ogledali muzej jaslic, Begunje pa so jih pritegnile zaradi Avsenikov. Leta 2017 so obiskali Bistrico na Ziljskem, kjer so imeli mašo, in se peljali po okolici do Šmohorja, pri čemer so spremljali, kje so postavljeni dvojezični napisi krajev. V Frögu/Bregu so si ogledali Keltski muzej. Cilj izleta v letu 2016 je bil Maribor, obiskali so Škofijsko gimnazijo in se udeležili maše, ki jo je vodil škof. Leta 2015 so potovali na Krko in si ogledali razstavo, leto predtem pa v Špital, kjer so v barakah živeli Slovenci leta 1945, preden so nekateri odšli v tujino. Medtem ko izleta leta 2013 zaradi premajhnega števila povabljenih niso izvedli, pa so bili leta 2012 v Mariboru in si ogledali mesto, predtem so obiskali Vuzenico in tam imeli mašo.
"Naročnikov redne zbirke nimamo, to je drugače kot pri Celjski Mohorjevi družbi. Naši poverjeniki hodijo od hiše do hiše in ponudijo knjige. Ponudimo celo zbirko (Koledar, Pratika, Večernica), ampak obstaja tudi možnost, da se lahko kupi vsako knjigo posebej. Dodatno ponudimo doplačilne knjige. To so otroške oziroma mladinske knjige, stvarne knjige, življenjepisi, nemške knjige, knjige z ugodno ceno in zgoščenke. Da hodijo poverjeniki od hiše do hiše, je stara tradicija," je pojasnil Till.
Kot zanimivost omenimo še podatek, ki ga je tudi posredoval organizator: Letošnji izletniki so bili iz mnogih krajev, iz Špitala, Rožeka, Št. Jakoba v Rožu, Bilčovsa, Kotmare vasi, Dobrle vasi, Globasnice, Štebna, Šmihela, Pliberka in Sel.

image
Andreja Čibron Kodrin Cerkvi sv. Ane in sv. Volbenka na Lešah.

Mohorjeva na Prevaljah (1919–1927)

"Mohorjeve družbe Celovec, Celje in Gorica in prevaljski mohorjani – to je velika družina, ki jo povezujejo močne korenine Slomškove, Einspilerjeve in Janežičeve Mohorjeve, ustanovljene leta 1851 v Celovcu, naše prve in najstarejše slovenske založniške hiše, neprekinjeno delujoče že 168 let," v enem stavku Kert zajame vsa ključna dejstva o Mohorjevi družbi.

Prva slovenska založba Mohorjeva družba je v nemirnem obdobju pred koroškim plebiscitom morala zapustiti Avstrijo. Pribežališče je našla na Prevaljah, tiskarna v zgradbi nekdanjega vrtca na današnjih Starih sledeh, uprava pa v nekdanji šoli in mežnariji v današnji ulici Na Fari. Družba je tu nadaljevala svoje poslanstvo, tiskanje knjig v slovenskem jeziku. Na Prevaljah so v osmih letih natisnili 90 naslovov v približno dveh milijonih izvodov. Nova dejavnost je v kraj prinesla tudi nova delovna mesta in kulturni utrip, potem pa so jo premestili globlje na slovensko ozemlje, v Celje. Od tam se je razširila tudi v italijansko Gorico.

"Celjska Mohorjeva družba danes sodi med osem največjih slovenskih založb. Na naših knjižnih policah so imena najuglednejših slovenskih in tujih avtorjev, založba je prejemnica številnih knjižnih nagrad, tudi visokega državnega priznanja častni znak svobode Republike Slovenije, ki na nacionalni ravni pomeni priznanje Mohorjevi družbi za narodnostne zasluge in kulturni razvoj slovenskega naroda," pravi Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe.

image
Andreja Čibron Kodrin Cerkev sv. Volbenka, mimo pelje tudi Kristjanov pohod.

Prireditve ob stoti obletnici prihoda Mohorjeve

Na Prevaljah, kjer se po Mohorjevi družbi imenuje kulturno društvo (izdalo je tudi že 67 naslovov), v Spominskem parku pa stoji spomenik v obliki knjige, posvečen »prevaljskemu« obdobju delovanja družbe, se letos s prireditvami spominjajo stote obletnice prihoda Mohorjeve v kraj. KD Mohorjan je junija že pripravil likovno razstavo akademskega slikarja Rada Jeriča in predstavitev knjige Popotnik po Rožu avtorice Tatjane Gregorič, v začetku julija je bilo srečanje mohorjanov iz Celovca, Celja in Gorice. Do 30. novembra bo s slikarsko razstavo v Grošljevi galeriji gostoval koroški akademski slikar Ernst Gradischnig. Razstavo bodo odprli v torek, 5. novembra, ob 17. uri. Dne 22. novembra z začetkom ob 19. uri pa bo akademija v počastitev Mohorjeve družbe s koncertom zbora Slovenske filharmonije. V sodelovanju z občino je izšla zloženka, posvečena obletnici.

image
Andreja Čibron Kodrin Cerkev sv. Ane.

Sodelovanje s sestrskimi družbami in društvom

"Mohorjeva družba je najstarejša samostojna ustanova med Slovenci na Koroškem. Naša dejavnost sloni na krščanskih načelih. Naša naloga je negovati in širiti slovenski jezik: s knjigami, drugimi tiskanimi izdelki, zasebno ljudsko šolo in zavetiščem za šolarje, dijaškimi in študentskimi domovi, gospodarskimi dejavnostmi in s tiskanimi in avdiovizualnimi sredstvi javnega obveščanja," so v predstavitev zapisali na spletni strani Mohorjeve družbe v Celovcu.

"Za doseganje novih ciljev in razvijanje novih idej so potrebni motivirani in predani sodelavci. Mohorjeva Celovec danes zaposluje, skupaj z učiteljskim kadrom, 70 sodelavk in sodelavcev in je s tem tudi pomembna delodajalka. Pomembni pa so tudi vsi tisti, ki se brezplačno vključujejo v delovanje Mohorjeve družbe. V prvi vrsti so to seveda odborniki, ki v tesnem sodelovanju s poslovodstvom vodijo družbo. Tu pa so tudi številni poverjeniki po dvojezičnih farah, ki redno prodajajo Mohorjeve knjige, in vsi tisti, ki se na takšen ali drugačen način vključujejo v raznoliko delovanje Mohorjeve družbe. Prav tako pomembno je povezovanje s številnimi strukturami v Avstriji in Sloveniji, s katerimi Mohorjeva Celovec redno sodeluje. Med te sodijo tudi sestrske Mohorjeve družbe v Sloveniji in Italiji in še zlasti društvo Mohorjan na Prevaljah, ki je zaradi svoje lege v sosednji Mežiški dolini s Celovcem še prav posebno povezan," je v jubilejno zloženko napisal Karl Hren, direktor Mohorjeve Celovec, pri čemer je izpostavil pomen poverjenikov in sodelovanje s KD Mohorjan.

image
Andreja Čibron Kodrin Akademski slikar Rado Jerič (skrajno desno) ob junijski razstavi v Družbenem domu, na odprtju je govoril tudi njegov prijatelj Vinko Šimek.

Omenimo še, da pri Mohorjevi v Celovcu izhajajo tudi dela Korošcev s te strani meje. Potem ko je lani pri tej založbi izšel kratki roman V odmevu vetra, literarni prvenec Mojce Šipek, je letos luč sveta zagledala obsežna knjiga Mežiška dolina in območje Dravograda v viharnih letih 1941–1945, partizanski odpor, revolucija, prevzem oblasti, žrtve. Mohorjeva Celovec jo je založila v soizdajateljstvu s Koroškim pokrajinskim muzejem. Predstavili jo bodo v četrtek, 14. novembra, z začetkom ob 18. uri v muzejskem razstavišču na Ravnah na Koroškem.