Petra Lesjak Tušek
17.1.2019

(POD POKRVAVKO) Cesta mimobežnica ali imeli smo boben in lajno

(POD POKRVAVKO) Cesta mimobežnica ali imeli smo boben in lajno
Večer Koroška Železniški tiri na Koroškem. 
Aktualno

Še naprej potrpežljivo načrtujemo in pričakujemo to cesto mimobežnico. Prva lopata še kar ni umazana - seveda ne, pomembno je premisliti, kam in kako jo zasaditi, z več lopatami hkrati pa tudi ne kaže biti na delu. Za zdaj se še zanašamo na papirje in besede - javne in zapisane, medtem pa (r)evolucija tone. Ni važno, kdo vse je zamočil doslej, saj smo jezni nanje, a tudi ne tako zelo - važno je, da imamo spet nove rešitve in da imamo svoje ljudi na svojih mestih, ki bodo "vse zrihtali".

Če je kaj zlajnanega na Koroškem, je to tretja razvojna os, ki se kar naprej pojavlja, a se vsakič izkazuje kot novi privid. V realnosti je ni in je še kar ne bo oziroma na neki svetli dan neizbežno optimistične prihodnosti že bo. Saj spet vsi družno in složno ugotavljajo, da res ni več pardona! "Imeli smo boben in lajno, a žogica nam je ušla," si v koroški skupnosti tu in tam že leta zapojemo refren iz žogice Nogice (Marogice). Tako se med pričakovanjem in obupom in znova rojenim upanjem odvija to pravljično življenje na odru in v zaodrjih neke sorte koroškem lutkovnem gledališču, ki ima več prizorišč za predstave. Realnih glavnih, odločilnih "plejerjev" je vsakič le bore malo, lutk(arjev) na prizorišču pa vse več - gledališče je živo, da je kaj - nastopi se vrstijo, le epiloga nekako nikoli ni.

Nekatere cestne prigode zadnjih desetletij so že vpisane v zgodovino, poteptane s ponosom in častjo vred. Prav legendarnih o cesti ni - ne zgodb ne akterjev. Ostajajo predvsem mimobežne, prehitro navržene izjave, vpisane v koroški kolektivni spomin in sproti brisane v nacionalnem političnem smislu. Medtem še naprej potrpežljivo načrtujemo in pričakujemo to cesto, to mimobežnico. A prva lopata še kar ni umazana - seveda ne, pomembno je premisliti, kam in kako jo zasaditi, z več lopatami hkrati pa tudi ne kaže biti na delu. Za zdaj se še zanašamo na papirje in besede - javne in zapisane, medtem pa (r)evolucija tone. Tudi ko Korošci najdemo krivca - v zadnjih dneh se s prstom najpogosteje kaže na Dars in s prstom žuga Darsu - se nato spet spravimo z realnostjo in ljudmi, ki jo krojijo. Ni važno, kdo vse je zamočil doslej, saj smo jezni nanje, a tudi ne tako zelo - važno je, da imamo spet nove rešitve in da imamo svoje ljudi na svojih mestih. Ni vrag, da ne bodo "zrihtali", da bo šel projekt naprej z bliskovito hitrostjo, kakršne smo vajeni na naših cestah, kjer nas še hitrostni radarji ne polovijo več.

image
Kaj se kuha pod pokrvavko

A zdaj smo spet na radarjih, državnih radarjih, političnih radarjih. Zaznavajo nas, priznavajo, upoštevajo, zato mi (spet) vemo, da zdaj pa res bo. Bo! Ni treba več "galamiti", umiriti je treba konje, ne galopirati brezglavo, kasati je treba v ritmu razvoja dogajanja, in se z razumom poganjati v dan, ko nas spet vsi podpirajo in ko imamo zagotovljena nova zavezništva.

Vmes pa je najbolje, da namesto ceste gradimo snežne gradove kralja Matjaža, čeprav je še sneg umeten. Gradovi, ki se bodo stopili, še preden bodo nove obljube o cesti lanski sneg, se veliko bolj(e) vkomponirajo v idilični pravljični svet dežele. Vsi smo Matjaževi in Matjaž je naš. Ko se bo prebujeni kralj prihodnjo soboto znova pojavil na prizorišču novih snežnih gradov, si bo izbral tudi Alenčico. Menda bi - tako se vsaj sliši bučanje med vetrovi izpod Pece - najraje poiskal ministrico Alenko Bratušek, a je glede na njen slog malo verjetno, da se bo pojavila. Morebiti jo bo na terenu tudi neuradno in ne le na uradnih sestankih zastopala državna sekretarka Nina Mauhler, ki je eno od koroških želez v ognju v borbi za cesto. Na Slovenskih železnicah bi bila skupaj z Maticem Tasičem lahko že v preteklosti utirila celo nove železniške tire in vpeljala hitrostne vlake do regije, a sta - sploh Matic- hitrostno zapustila železniško trdnjavo, ki le počasi menja svoje navade in stavi bolj na utirjenost kot radikalne spremembe. Tako se odvija to pravljično življenje v naših logih. Hitrostne dirke na novem cestnem maratonu so uradno spet odprte.